Jani Prednik ob sprejemanju proračuna: Naša skrb morajo biti koristi za ljudi

Poslanke in poslanci so danes pričeli z obravnavo proračunov za leti 2020 in 2021. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov je stališče predstavil poslanec Jani Prednik.

Uvodoma je pojasnil, da tudi tokrat obravnavana proračuna nista mogla mimo strogih fiskalnih pravil ter strahu odločevalcev pred novo krizo. »To se pozna v skoraj 100 milijonov evrov nižje sprejetih okvirjev maksimalne porabe in prvotnega predloga proračunov vlade.« Slabo stran proračunov poslanec vidi v pomanjkanju investicijskih sredstev, ki so kljub povišanju še vedno prenizka. V zagovor na kritike proračunoma pa je poslanec izpostavil dejstvo, da se lahko le slabih 10% proračunskih sredstev dejansko razporedi glede na politične prioritete, vse ostalo gre za zakonske obveze.

»Vsak proračun je zato paket vseh obveznosti, ki jih mora in zmore prevzeti država, ob koncu moramo ta paket ocenjevati kot celoto,« je jasen Prednik. Po njegovem proračunska sredstva države delujejo na dolgi rok, njihov pomen pa se pogosto meri skozi stabilnost financiranja, ki jo lahko zagotovijo določenim družbenim podsistemom. Kot je poudaril je za Socialne demokrate ključno, da so se v proračunih zagotovila sredstva za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, med temi tudi kultura.

Stabilnost javnih financ ter bolj učinkovito, k ciljem in ljudem usmerjeno upravljanje države pa lahko po besedah Prednika dosežemo predvsem tako, da se zagotovi vzdržen paket financiranja za ključne prioritete in hkratno delovanje celotnega sistema. »Naša skrb ob sprejemanju proračuna morajo biti koristi za ljudi. Zaradi njih so sprejete prioritete in zaradi njih delamo na uresničitvi dogovorjenega,« je opomnil. Zato po njegovem sprejemanje proračuna ni in ne sme biti le borba za lasten interes: »Za minuto pozornosti, za še en amandma, s katerim bi zagotovili pomembna sredstva za kak ključen projekt. To velja tako za tiste, ki smo se zavezali podpirati vlado, kot za tiste, ki se prištevajo med opozicijo.«

Prav tako se je v stališču odzval na pretirane kritike na račun Fiskalnega sveta, ki je na proračuna dal določena opozorila. Ta so po mnenju poslanca dobrodošla: »Fiskalni svet je celovito in dobro opravil svojo ustavno vlogo: podrobno je preučil proračunske načrte, ocenil tveganja in nanje jasno in pravočasno opozoril. Vsi odločevalci smo bili jasno opozorjeni na vsa potencialna tveganja.«

Slednji je predstavil tudi videnje poslanske skupine glede proračunskih razprav o višini povprečnin za občine. »Posebej imamo v mislih znesek povprečnine, pri katerem resnično nismo pričakovali toliko negativnega odziva na predlog vlade, ki prvič v celoti upošteva veljavni zakon pri določitvi zneska povprečnine. Kljub temu, da je bila predlagana povprečnina bistveno višja od lanske, so se pojavile nove zahteve,« je povzel. Po poslančevem mnenju so zahteve sicer legitimne, »saj se moramo zavedati, kakšno gonilo razvoja so lokalne skupnosti. Predlagani dvig povprečnine bi občinam za opravljanje nalog iz državne pristojnosti dal 32 milijonov evrov več, kljub temu je matični odbor podprl še dodatne amandmaje, ki še zvišujejo sredstva za povprečnino,« kar pa po mnenju Prednika terja dialog, ne ultimatov.

Poslanec Socialni demokratov je v zaključku stališča poudaril, da bo v dneh razprav o proračunih verjetno slišati še veliko dobrih in upravičenih predlogov za izboljšave proračuna ter da bodo mnogi teh »vredni« podpore in takojšnje realizacije. »Vendar pa smo se ob tem dolžni spomniti, da smo sem poslani zato, da vidimo širšo sliko in sprejmemo celoten, realen in izvedljiv proračun. Za vse ljudi,« je zaključil Prednik in napovedal enotno podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021.

Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.

“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.

Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.

Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.

“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje,  časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.

V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.

Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.

»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«

Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«

Jernej Štromajer: Za krepitev vloge znanosti v politiki

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.

Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.

Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”

Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.

Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.

Povzeto po STA.

SD: Vlada naj razglasi podnebno krizo in urgentno pristopi k ukrepanju

Socialni demokrati so danes ob robu podnebnega posveta v Državnem zboru Vladi Republike Slovenije predlagali, da razglasi podnebno krizo in s tem pripravi celovit načrt nujnih podnebnih ukrepov. S tem je poslanska skupina stranke opozorila na eno od najpomembnejših zahtev, ki jih je v programskem dokumentu sprejel tudi 12. kongres SD minuli vikend v Velenju.

Matjaž Nemec, podpredsednik Socialnih demokratov, je na podnebnem posvetu v Državnem zboru zato predstavil pobudo za razglasitev podnebne krize, da tudi Slovenija po zgledu drugih držav, med njimi tudi Avstrije, kot najvišjo prioriteto obravnava spremembe v ozračju, prilagajanje nanje in prizadevanja za omilitev grozečih posledic. Poudaril je, da “podnebne spremembe predstavljajo tolikšno grožnjo za človeštvo, za naravo, njeno biodiverziteto in sposobnosti planeta za samoobnavljanje, da je potrebno odločno in takojšnje ukrepanje. Slovenija se segreva dvakrat hitreje, zato je tudi stopnja nujnosti za podnebno prilagajanje in omilitev posledic toliko večja.”

Socialni demokrati v pobudi vladi predlagajoo, da z razglasitvijo podnebne krize določi nove podnebne cilje z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, med drugim pa predlagajo tudi več ukrepov, kot so spodbude razogljičenju v vseh sektorjih, še posebej pa v energetiki, transportu, kmetijstvu, industriji in javnem sektorju, zeleno proračunsko in davčno reformo, zmanjšanje obsega cestnega prometa z modernizacijo železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, tehnološko in energetsko prenovo energetsko intenzivnih industrijskih panog, pa tudi spodubde za spreminjanje življenjskih vzorcev in večjo varčnost življenjskih, prehranskih, potrošniških in potovalnih navad. Kot poseben ukrep so navedli tudi potrebo po ozaveščanju o podnebju in odgovornem okoljskem ravnanju v sklopu rednih izobraževalnih programov osnovnih in srednjih šol.

Matjaž Nemec je predstavitev pobude zaključil z besedami, da “nimamo plana B in ne planeta B, zato nam ostane le plan A – akcija”, pri tem pa podčrtal nujnost razglasitve podnebne krize, da ukrepanje v vseh resorjih in v vseh sektorjih umestimo z najvišjo možno prioriteto s centralno koordinacijo vseh aktivnosti v državi.

Židan na podnebnem posvetu: “Podnebna kriza zahteva resno ukrepanje!”

Danes v Državnem zboru poteka druga razprava v seriji dogodkov »Soglasje za prihodnost«, s katerimi želi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan parlament utrditi kot središče javne razprave o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Na posvet z naslovom »Podnebni dogovor«, ki ga Državni zbor organizira skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanost in umetnosti ter Umanotero, se je prijavilo veliko število udeležencev iz politike, znanosti, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Mag. Dejan Židan je v uvodu današnjega posveta dejal, da je polna Velika dvorana dokaz za to, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo problematike podnebnih sprememb in da smo kot družba odločeni tudi ukrepati. Pri tem je poudaril, da »podnebje našega planeta ni stalnica, a se v človeški zgodovini še nikoli ni spreminjalo tako hitro, kot zdaj. Segrevajo se tla, ozračje, reke in morje. Talijo se ledeniki, gladina morij se zvišuje. Pri tem pa Slovenija ni izjema, o čemer, na primer, pričajo izmerjene spremembe temperature, ki so zaradi naše lege celo večje kot v svetovnem povprečju.«

Pri tem je spomnil, da je vzrok segrevanja jasen. Človeštvo je tisto, ki s svojo dejavnostjo spreminja sestavo ozračja in lastnosti površja do te mere, da se je energijsko ravnovesje na površini Zemlje spremenilo. Pri tem je Židan prepričan, da niso jasni samo vzroki, ampak tudi rešitve: »Poglavitna rešitev je gotovo opuščanje rabe fosilnih goriv, pa zaustavitev sečnje gozdov in zmanjšanje dodatnih izpustov v kmetijstvu z živinorejo. K zmanjšanju izpustov lahko pomembno pripomoremo z manj potrošniškim življenjskim slogom in z različnimi pristopi k zmanjšanju rasti svetovnega prebivalstva. Za uspeh pa je nepogrešljiva tudi učinkovitejša raba energije, ki je možna povsod: pri industrijskih postopkih, v stavbah, prometu, pri pridelavi hrane in prehranskih navadah.«

Pri tem je Židan izpostavil tudi številne etične razmisleke o pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti, ki jih sprožajo vzroki in posledice podnebnih sprememb. Slednje so namreč izrazito nepravične. Povzročili so jih bogati, posledice pa nosijo predvsem revni, ki se bodo nanje tudi težje prilagajali. »Najbolj tragično pa je, da bodo največje breme posledic podnebnih sprememb nosili današnji mladi in še nerojeni otroci. Tisti torej, ki niso prav nič krivi za izpuste toplogrednih plinov. Tisti, ki danes ne morejo sodelovati pri mednarodnih podnebnih pogajanjih in pri oblikovanju političnih ter gospodarskih odločitev.«

V nadaljevanju je Židan opozoril, da se Slovenija po kazalnikih in mnenjih stroke s podnebnimi spremembami ne spopada dovolj uspešno. Tako še nismo uspeli pomembneje povečati deleža energije iz obnovljivih virov, od leta 2014 dalje pa emisije toplogrednih plinov celo povečujemo, slovenski energetski in podnebni načrt pa je med vsemi državami Evropske unije označen za daleč najmanj ambiciozen.

Zato je pozval, da skupaj, v sodelovanju politike, znanosti in civilne družbe, Slovenija nadoknadi zamujeno: »Zadnji čas je, da v problematiko zagrizemo z odkritim dialogom in z iskanjem konstruktivnih rešitev, predvsem pa z vso resnostjo, ki jo podnebna kriza zahteva. Zaradi današnjega dogodka jutrišnji dan sicer ne bo bistveno drugačen, verjamem pa, da bo s tem narejen pomemben korak v smeri okoljsko odgovornejšega ravnanja in vedenja.«

Velika fotogalerija kongresa

To soboto je v Velenju potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka na novo opredelila izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju.

Stranka je v vsebinskem in organizacijskem smislu odgovorila na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom. Kongres je moderniziral strankin statut, da se poglobi (digitalne) demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Poglej si veliko fotogalerijo 12. Kongresa Socialnih demokratov.

Kongres, kot ga še ni bilo

12. kongres SD je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.

Pikalo: Program Aleša Debeljaka za kroženje in ne beg možganov

Slovenija se želi povezovati s slovensko pametjo po svetu in našim raziskovalcem v tujini omogočiti možnosti za vrnitev ter nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji, zato je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo danes javnosti predstavil program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds. Program je okvirno vreden 1.200.000 evrov letno.

Program, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport pripravilo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), omogoča raziskovalcem, ki delujejo v tujini, vključitev v delovno razmerje na raziskovalnih organizacijah doma. Program je namenjen raziskovalcem vseh znanstvenih ved, izvajal pa se bo s pomočjo vsakoletnih javnih razpisov za raziskovalne projekte. S tem projektom želi država po načelu kroženja možganov omogočiti slovenskim raziskovalcem v tujini vrnitev v Slovenijo in nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji. Pri nastajanju projekta so sodelovali tudi društvo Mlada akademija, društvo v tujini izobraženih Slovencev in Ameriško – slovenska znanstvena fundacija (ASEF).

Minister dr. Jernej Pikalo je dejal, da s tem Slovenija končno uveljavlja princip kroženja možganov, ki bo slovenskim raziskovalcem po svetu omogočil vrnitev in nadaljevanje raziskovalne poti v Sloveniji: »Sedaj pa končno s konkretnim projektom omogočamo raziskovalcem vrnitev v slovenski akademski prostor, s tem pa uveljavljamo načelo kroženja možganov. Nič ni narobe, da gre slovenska pamet v svet, pomembno je, da ji omogočamo vračanje in zlitje z akademskimi, raziskovalnimi in inovacijskimi procesi doma.«

S tem pa se po ministrovih besedah tudi uresničuje vizija Slovenije kot vrhunskega raziskovalnega, znanstvenega in inovacijskega prostora. »Pri tem ne gre le za to, da se slovensko znanje vrača domov. Gre tudi za to, da je to znanje oplemeniteno z izkušnjami in trendi v tujini, zato se s tem celoten raziskovalni prostor bolje vključuje v globalne raziskovalne in inovacijske tokove.«

Program, ki ga bo izvajala ARRS, je poimenovan po Alešu Debeljaku, slovenskemu pesniku, esejistvu, prevajalcu, uredniku, kritiku in sociologu kulture, ki je umrl v prometni nesreči v začetku leta 2016. Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je na predstavitvi programa dejal, da “država v partnerstvu z društvi in fundacijo na ta način zagotavlja konkretne spodbude za vrnitev slovenskih raziskovalcev iz tujine. Omogočiti želimo mladim raziskovalcem, doktorjem znanosti, da se reintegrirajo v slovenski znanstveno – raziskovalni prostor, da se vrnejo domov in tako okrepijo tudi inovacijski in raziskovalni naboj domačih institucij.”

Židan na kongresu napovedal premik v levo in v zeleno

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na strankinem kongresu napovedal premik stranke v zeleno in v levo. Po njegovih besedah podnebna in okoljska kriza ogrožata vse socialdemokratske vrednote, tudi svobodo, solidarnost, pravičnost in mir, medtem ko je poudaril nujnost, da se konča izkoriščanje človeka, skupnosti in okolja, s katerim neoliberalni kapitalizem pelje svet v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo.

Objavljamo celotno besedilo govora:

Drage prijateljice in dragi prijatelji.

Kongres stranke je praznik stranke. Množično smo prišli v Velenje iz vseh delov Slovenije. Ker smo množična stranka, gibanje tisoče članic in članov. Povezujemo se s skupnimi vrednotami, s skupnimi cilji in za skupno dobro. To nas razlikuje od vseh ostalih političnih strank. Zato smo edinstveni. Hvala vam za to!

Odkar vodim stranko, rastemo. Iz 6ih na 10 odstotkov na parlamentarnih volitvah, do zmag v največjem številu lokalnih skupnosti, vključno s skoraj polovico mestnih občin. Na letošnjih evropskih volitev smo s skoraj 20% dosegli najboljši rezultat stranke na volitvah v Evropski parlament doslej. Brez vas, brez zvestih članic in članov, brez najboljše mreže na levem polu slovenske politike, to ne bi bilo mogoče. Hvala vam!

Morda se komu zdijo ti rezultati preskromni. Vsem tem bi rad položil na srce: politika ne sme biti tek na kratke proge. Politika je maraton, kjer lahko rezultat dosežeš le z vzdržljivostjo, odločenostjo in jasnim ciljem, ki ga vidiš jasno pred očmi na vsakem koraku.

Nekateri se vprašujejo, ali sem pravi človek za to nalogo. Spoštovani kongres, odgovor na to vprašanje leži v tej dvorani. Rad pa bi vam povedal, da čutim veliko čast in veliko odgovornost, da v tem prelomnem času vodim socialno demokracijo. Stranko želim peljati naprej, ker imam jasno in prepričljivo vizijo. To je socialna demokracija, ki bo sposobna upravljati spremembe v dobro ljudi, v dobro skupnosti, v dobro narave. Ki bo napredovala ne samo kot politična stranka, ampak tudi kot osrednja ideja in način delovanja naše družbe. V pogovorih z vami čutim, da imam to zaupanje. In s tem zaupanjem hočem stranko peljati naprej!

Danes bomo s polemično in kritično razpravo definirali naše ključne odgovore na izzive pred nami. Prvič: Na tem kongresu bomo naredili dva premika:premik v zeleno, ker so brez učinkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo ogrožene vse naše vrednote – od svobode, solidarnosti, pravičnosti in miru, ter premik v levo, ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, skupnosti in okolja največji del problema, svet pa pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo. To moramo spremeniti. To bomo spremenili.

Drugič: identificirali bomo ključna tveganja prihodnjih desetletij. V času, ko je politika obremenjena s kratkoročnimi vprašanji, smo Socialni demokrati tisti, ki v politični razpravi odpiramo strateška vprašanja naše prihodnosti. Kaj moramo storiti, da podnebje in okolje spet postavimo v ravnovesje? Kaj moramo storiti, da ohranimo in okrepimo naše sisteme socialne varnosti, da bodo danes in v prihodnosti jamstvo varnosti in blaginje za vse? Kako bomo poskrbeli za starejše, onemogle, bolne, da jim zagotovimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo in storitve, ki jih potrebujejo za ohranitev dostojanstva, vključenosti ali celo življenja? Kaj moramo storiti, da trajnostno okrepimo naš razvoj, povečamo dodano vrednost in produktivnost, s tem pa dvignemo plače, pokojnine in blaginjo vseh? Kaj moramo storiti, da bodo velike tehnološke spremembe ustvarjale koristi za vso skupnost in da zmanjšamo grožnje naši varnosti in zasebnosti? Kako danes s svojimi odločitvami poskrbeti, da bo Slovenija zgled urejene, uspešne, povezane in solidarne države?

Tretjič: v luči vseh teh izzivov se moramo še bolje povezati in organizirati. Zato bomo z digitalnimi orodji poglobili notranjo demokracijo, da bomo lahko od spodaj navzgor oblikovali svoje odločitve v skladu z zahtevami in pričakovanji ljudi. Želimo razvijati partnerstvo s sindikati in nevladnimi organizacijami, s katerimi nas povezujejo vrednote in skupna prepričanja.

Te korake bomo naredili v Velenju. Smo stranka, ki ima do Velenja in Šaleške doline posebno odgovornost. V vsej državi težko najdeš kraj, kaj šele mesto, ki ima v vsej demokratični zgodovini nepretrgano kontinuiteto vodenja. Tako kot Dunaj, po raziskavah najbolj prijazno mesto za življenje na svetu, skoraj stoletje vodijo socialdemokrati, tako ima Velenje neprekinjeno tradicijo socialdemokratskega vodstva. Morda je zato to mesto ena najbolje povezanih občin, z brezplačnim javnim potniškim prometom, z daljinskim ogrevanjem, več kot 900 neprofitnimi stanovanji, organizirano pomočjo občanom, razdeljevanjem viškov hrane, s podjetniškim inkubatorjem in ambicioznim razvojnim inštitutom. To niso naključja. To so rezultati socialdemokratskega vodenja rdečega Velenja!

Šaleška energetika, ki je tako usodno zaznamovala vso dolino, je z delom generacij rudarjev predstavljala hrbtenico energetske oskrbe celotne države. Da ima ta država zadosti elektrike, ste desetletja tukaj dihali slabši zrak, potopljene so bile 3 vasi in številne domačije, v jami pa je v 140-letni zgodovini rudnika dalo svoja življenja več kot 170 rudarjev. Ne pozabimo: te žrtve so omogočile razvoj in kakovost življenja celotne Slovenije. Tukaj je bilo vedno doma delavstvo. Zato je Velenje delavsko mesto. Zato je Velenje socialdemokratsko mesto.

Toda: slej ko prej pride spoznanje, da bo potrebno končati z izkoriščanjem premoga. Čas izrabe fosilnih goriv se nepovratno izteka. Zato naj bo jasno: nikoli vas nismo pustili na cedilu. In tudi sedaj, ko bo potrebno sprejemati težke odločitve, ki utegnejo za vedno spremeniti Velenje, vam obljubljam: Socialni demokrati vas ne bomo nikoli pustili same. Zato pričakujemo od vlade takojšen pristop k pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora opredeliti načine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Šaleške doline.

Tisto, kar socialna demokracija je in mora biti, je uresničenje koncepta leve širine. Združujemo ljudi skupnih vrednot in prepričanj, pri tem pa gre za mavrico od radikalnejših do zmernejših stališč. To ni slabost. Ta širina je naša moč. Zato sporočam vsem ljudem po Sloveniji: če hočete spremeniti svet, pridite z nami. Če vas skrbi prihodnost nas in naših otrok, pridite z nami. Če vas bolijo neenakosti, pridite z nami. Tudi, če nam kot stranki kaj zamerite, pridite med nas, da spremenimo sebe in svet skupaj.

Smo sredi pestre politične jeseni. Socialni demokrati smo tisti, ki pozivamo k pameti. K umirjanju in treznosti. K dialogu, ker vanj verjamemo. Želimo živeti v državi, ki ne odteguje pomoči najranljivejšim in kjer se dana beseda ali celo podpisana zaveza spoštuje. Želimo živeti v državi, v kateri so varnostne in obveščevalne službe namenjene zagotavljanju naše varnosti in se v nobenem primeru ne smejo zlorabljati za politično obračunavanje. Želimo živeti v državi, kjer pozornost politike ni namenjena le kratkoročnim potezam, temveč resničnim interesom ljudi in države, kar ne sega le do naslednjih anket, ampak daleč v čas naslednjih generacij. Želimo živeti v državi, kjer se partnerji, ki smo se zavezali k skupnim ciljem, drug do drugega obnašamo kot do tovarišev na skupni poti.

Koalicijo načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja. To je nepotrebno in to je škodljivo. Obstajata dve možnosti:ali bomo spet utrdili skupne cilje in voljo, da pospešeno premaknemo stvari, rešimo probleme in uresničujemo koalicijske zaveze, ali pa bo v to posegel nekdo drug z oblikovanjem neke druge, desne vladne večine.

Socialni demokrati poizkušamo v teh razmerah z umirjenostjo in pogovorom doseči, da v koaliciji okrepimo razloge, zaradi katerih smo skupaj prevzeli odgovornost za državo. Hkrati obžalujemo odločitev stranke Levica. Partnerstvu z njo smo pripisovali poseben pomen. Verjamemo, da bi lahko skupaj naredili več za ljudi danes in jutri, še posebej, če bodo krivulje gospodarskih gibanj obrnile navzdol. Takrat bomo bolj kot v dobrih časih potrebovali socialdemokratsko politiko proti krizi, za okrevanje gospodarstva, za zaščito delovnih mest in za pomoč najšibkejšim. Moje povabilo stranki Levica ostaja. Ne glede na njihove odločitve verjamem, da lahko skupaj tudi v spremenjenih političnih okoliščinah delamo dobre stvari za ljudi. Verjamem, da je pot do skupnih rešitev težja. A ta napor prinese boljše, trajnejše in učinkovitejše rešitve.

Socialni demokrati bomo danes zastavili dober načrt za upravljanje sprememb. Okoli tega načrta, vključno s 30 – milijardnim naložbenim paketom v investicije v našo energetsko, okoljsko, razvojno, transportno digitalno in socialno infrastrukturo, želimo zgraditi zavezništvo za prihodnost.

Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, danes smo tukaj, da pogledamo v prihodnost. Da se pripravimo na nove izzive. Da z upravljanjem sprememb Slovenijo spremenimo v socialdemokratsko družbo. Poglejte po dvorani. Poglejte drug drugega. Jaz tukaj v Rdeči dvorani vidim voljo in energijo, da gre socialna demokracija naprej. Veste, zakaj si Socialni demokrati upa premišljati o načrtu za 10 let naprej? Ker bomo mi čez 10 let še vedno tukaj.

Socialni demokrati smo zato, ker globoko v sebi verjamemo v družbo svobodnih ljudi, ki jih medsebojno povezuje solidarnost. Ki živijo vsak svoje življenje v skladu z lastnimi hotenji. A vendar obstajajo le kot člen skupnosti, del celote, v kateri prevladuje odgovornost drug do drugega. Odgovornost do skupnosti in do narave. To so besede – solidarnost, svoboda, mir, spoštovanje, razumevanje, sodelovanje – v katere verjamemo. In nikomur od nas ne bi pomenile nič več od političnega gesla, če jih ne bi tudi živeli. Zato smo socialni demokrati.

Srečno, socialna demokracija! Srečno, Slovenija!

Pogovor o strateških izhodiščih za delovanje ter organiziranju nadaljujemo v Velenju

Dinamični predkongresna turneja po Sloveniji je odprla številna vprašanja o prihodnosti. Pogovor, da stranko in skupnost organiziramo za upravljanje velikih sprememb nadaljujemo na 12. Kongresu v Velenju.