Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

/in , , , /by

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

Danes smo v koaliciji dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših

/in , , /by

V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot. 

Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.

“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s  podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot. 

Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD. 

Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”. 

“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše. 

“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.

Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se  srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot. 

“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so  nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.

V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.

Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.

Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.

Matjaž Nemec: Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji

/in , , /by

“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.

Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.

Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.

Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”

Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”

Štromajer vodja slovenske delegacije na Dnevu slovenske industrije v Cernu

/in , , , /by

V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.

Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.

»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.

Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo

/in , , /by

V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.

Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.

Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.

Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.

V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.

Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora

/in , , , /by

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije. V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.

Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil dr. Jernej Pikalo.

»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.

Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.

Poznič: Vlada ne podpira dviga RTV prispevka

/in , , /by

Minister za kulturo Zoran Poznič se je danes pri predsedniku vlade udeležil sestanka z vodstvom Radiotelevizije Slovenija in predstavil stališča o financiranju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo je namreč mnenja, da zvišanje RTV prispevka ne predstavlja pravega odgovora na nakopičene težave, ampak je treba zanje poiskati celovitejše rešitve tudi z novim zakonom o največjem javnem medijskem servisu v državi.

Predstavniki vlade so generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu tudi povedali, da država ne more zagotoviti pričakovanih 8 milijonov evrov v obliki interventnih sredstev iz državnega proračuna. Stroški RTV Slovenija se povečujejo neodvisno od razpoložljivih sredstev, zato je treba razdelati ustrezno obliko financiranja, ki bo RTV Slovenija kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotovila dolgoročno stabilnost in razvoj.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na sestanku poudaril, da je v času zmanjšanih možnosti za ohranjanje kakovostnih medijskih vsebin in profesionalnih standardov RTV Slovenija izjemnega pomena za demokratično izmenjavo in participacijo, družbeno povezanost ter kulturno ustvarjalnost. To je mogoče doseči le s celovito prenovo zakona o RTV, ki bo omogočil nujne posodobitve in razvoj javnega medijskega servisa.

Na to je ob finančnih težavah, ki jih izpostavlja vodstvo RTV Slovenija, pokazala tudi nedavna razprava o odprtih vprašanjih na Odboru Državnega zbora za kulturo. Zakon iz leta 2005 je namreč zastarel in ne omogoča potrebnih rešitev, ki jih RTV Slovenija ima v času spreminjajočih se razmer v medijskem in družbenem okolju. V tako regulirani dejavnosti, kakršna je dejavnost javnih medijskih servisov, je namreč zmožnost izpolnjevanja njihovega poslanstva odvisna tudi od prilagajanja regulacije novim okoliščinam. Zakonske spremembe bodo tako morale rešiti vprašanje financiranja, da se zagotovi dolgoročna stabilnost, kakovost in relevantnost javnega medijskega servisa ob hkratni ohranitvi avtonomije in neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.

Ministrica Katič se je zavzela za večanje zaupanja ljudi v pravno državo

/in , , /by

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je v Kranjski Gori udeležila Dneva slovenskih odvetnikov. Tradicionalnega dogodka, ki ga vsako leto organizira Odvetniška zbornica Slovenije, so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj in predstavniki Odvetniške zbornice iz tujine.

Ministrica Katič se je v Kranjski Gori udeležila letošnjega Dneva slovenskih odvetnikov. V nagovoru se je zahvalila odvetniški zbornici za konstruktivno sodelovanje in hkrati poudarila, da se na Ministrstvu za pravosodje zavedajo določenih izzivov. “Z veseljem lahko povem, da smo nekatere že rešili. V mislim imam predvsem odvetniško točko in vesela sem, da smo s konstruktivnim sodelovanjem to rešili,” je poudarila ministrica Katič.

“Pred nami pa so še števili drugi izzivi in Odvetniško zbornico tu vidim kot enega izmed pomembnih sogovornikov pri soustvarjanju pravne države in predpisov. Moj način dela je nekoliko drugačen, saj želim vključiti čim širšo skupino ljudi v pripravo predpisov, za katere pa se vsi skupaj strinjamo, da se jih je treba lotevati s tresočo roko, saj želim, da je tisto kar pošljemo v parlament usklajeno z vsemi pravosodnimi deležniki. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem za dobro sodelovanje pri pripravi novele Zakona o Kazenskem postopku pa tudi za pripravljenost sodelovanja pri spremembah, ki jih bomo skupaj oblikovali pri pripravi Kazenskega zakonika ter pri vseh ostalih predpisih, ki jih še imamo v načrtu,” je povedala Andreja Katič.

Ministrica se je v svojem nagovoru dotaknila tudi poslanstva odvetniškega poklica. “Ste pomemben segment pravosodja. Vaša vloga tako v sodnih dvoranah kot tudi v javnosti je pomembna predvsem z vidika najširšega zaupanja v pravno državo, saj ste vi tisti, ki zastopate interese posameznikov in posameznic oziroma strank v različnih postopkih. Žal pa smo v zadnjem času priča temu, da se boji iz sodnih dvoran vse prepogosto odvijajo tudi v medijih, kjer pa procesne pravice niso tako natančno določene, kot bi si želeli in v sklopu tega tudi sama apeliram na vas, da vsi skupaj delujemo s takšnim ciljem, da večamo zaupanje državljank in državljanov v pravno državo in neodvisno delovanje sodstva,” je še izpostavila ministrica za pravosodje.

Koprivc s poslanskim vprašanjem za razvoj in dostopnost izdelkov s CBD

/in , , /by

Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je danes zastavil poslansko vprašanje o načrtovanih spremembah pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD. V javnosti so namreč zaokrožile informacije o tem, da naj bi v Sloveniji omejili naravne kanabinoide, zlasti CBD. Tovrstne informacije so posledica spremembe seznama neživil, saj naj bi Evropska komisija na ta seznam dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Zato je Koprivc ministru za zdravje Alešu Šabedru in ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavil več vprašanj. Tako ga zanima, kakšen vpliv bo imela omenjena dopolnitev, pa tudi, ali je Slovenija sodelovala v postopku dopolnjevanja omenjenega seznama Evropske komisije. Oba ministra vprašuje, ali je Slovenija pri tem podprla nadaljnjo uporabo konopljinih izdelkov in nepsihoaktivnih kanabinoidov (zlasti CBD) v človeški prehrani. Zanimajo ga tudi aktivnosti obeh ministrstev glede omejevanja proizvodnje in prometa s tovrstnimi izdelki, njihov smisel in cilj. Pri tem ju je pozval, da zagotovita dostopnost produktov, ki vsebujejo naravni, nesintetizirani CBD. Svoja vprašanja je Koprivc sklenil s pozivom, da naj strah pred zlorabo mamil ne vpliva na razvoj in dostopnost prehranskih produktov.

Marko Koprivc sicer meni, da naj bi pri tem šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997, Evropska komisija pa naj bi na seznam teh proizvodov dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Omenjeno pa naj bi imelo za posledico ukrepanje inšpekcijskih služb, ki naj bi pričele z omejevanjem prometa z ekstrakti, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid – ki nima psihoaktivnih učinkov in po svojih lastnostih ni ne mamilo in ne psihotropna snov – mnogi uporabljajo kot dopolnilo v prehrani. Zdravilna učinkovitost tega kanabinoida res še ni dokazana do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot zdravilo, vendar to še ne bi smelo pomeniti njegove prepovedi v prehrani. Iz dostopnih nasprotujočih si informacij je razbrati, da naj bi inšpekcijske službe opozarjale proizvajalce in prodajalce, da bo promet ekstraktov s CBD poslej prepovedan; drugi viri navajajo, da bodo določeni proizvodi (npr. čaji iz kanabisa) ostali v prosti prodaji. Tretji
viri pa navajajo, da gre pri omejevalnih aktivnostih predvsem za preprečevanje zavajajočega oglaševanja, saj promocija zdravilnih učinkov živil brez kliničnih dokazov ni dovoljena, nekateri proizvajalci pa naj bi brez teh dokazov zagotavljali zdravilnost svojih izdelkov.

Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura). Marko Koprivc zato poudarja: “Po mojem mnenju mnenju tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril
široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe konoplje, ki z zlorabo mamil nima zveze. Ta ureditev kljub vsem naporom ostaja v veljavi in tako vpliva na dostopnost medicinskih produktov iz konoplje in kanabisa, hkrati pa čezmerno omejuje gojenje (kulturne) rastline konoplje in njeno uporabo v prehrani in industriji.”

Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma

/in , , /by

Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.

Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”

“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.

Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”

Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.

V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”

Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.