Edino, kar potrebujemo, je zadostna politična volja

Klub parlamentark pod vodstvom poslanke SD Bojane Muršič se je na današnjem posvetu zavzel za to, da se v načrtovani reformi volilne zakonodaje zagotovi uravnoteženost spolov.

Zberimo večino: Živali so čuteča živa bitja!

Na pobudo Meire Hot so poslanske skupine SD, LMŠ, DeSUS, SAB in Levice danes vložile amandma k predlogu Stvarnopravnega zakonika, s katerim se uveljavlja pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Gre za prvi korak k višjim standardom varovanja dobrobiti živali, preprečevanja mučenja in neprimernega ravnanja.

Čas je za prepoved prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov

Poslanka SD Meira Hot ob obravnavi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih zaradi škodljivih in nevarnih učinkov za ljudi, okolje in živali predlaga prepoved prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

Za večjo varnost v primeru brezposelnosti, hitrejšo aktivacijo in omejevanje prekarnega zaposlovanja

Sprememba Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, hitrejšo aktivacijo, spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti starejših in omejevanje prekarnega zaposlovanja.

Soniboj Knežak o spremembah pokojninske zakonodaje

Pokojninska zakonodaja: Pravi koraki v pravo smer, a ključni izzivi ostajajo

Socialni demokrati podpirajo spremembe pokojninskega zakona, ki prinaša višji odmerni odstotek, izboljšuje položaj prejemnikov najnižjih pokojnin in spodbuja nadaljevanje dela ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih.

Matjaž Han

Matjaž Han: Centralna banka naj oceni smiselnost zaostrovanja kreditiranja prebivalstva

Parlamentarni odbor za finance je na predlog SD in koalicije sprejel priporočila Banki Slovenije, da ponovno oceni sorazmernost sprejetih ukrepov, s katerimi zaostruje kreditiranje prebivalstva.

Progresivna lestvica za zdravstveno dajatev

Pravična progresivna lestvica za zdravstveno dajatev: Vsak po svojih močeh

SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.

Zoran Poznič: Zagotavljamo pospešen razvoj kulture

Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.

Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.

Sredstva državnega proračuna bodo namenjena za naslednje programe:
1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb;
2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost;
3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov;
4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin;
5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju;
6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti;
7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih javnih razpisov in javnih pozivov. Investitorji, ki bodo lahko na podlagi zakona pridobili sredstev za sofinanciranje projektov, bodo imeli čas za pripravo projektov, pripravo dokumentacije, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic ter bodo lažje zagotavljali zaključno finančno konstrukcijo.

Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici:
2021 9.300.000,00
2022 12.950.000,00
2023 21.450.000,00
2024 22.350.000,00 
2025 22.350.000,00 
2026 22.850.000,00 
2027 11.350.000,00 
skupaj 122.600.000,00

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.

Dejan Židan

Dejan Židan ob svetovnem dnevu otroka

»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«

Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.

Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.

»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.

Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.

Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«

Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.

Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.

»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.

Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«

Vir fotografij: Državni zbor

Jani Prednik

Jani Prednik ob sprejemanju proračuna: Naša skrb morajo biti koristi za ljudi

Poslanke in poslanci so danes pričeli z obravnavo proračunov za leti 2020 in 2021. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov je stališče predstavil poslanec Jani Prednik.

Uvodoma je pojasnil, da tudi tokrat obravnavana proračuna nista mogla mimo strogih fiskalnih pravil ter strahu odločevalcev pred novo krizo. »To se pozna v skoraj 100 milijonov evrov nižje sprejetih okvirjev maksimalne porabe in prvotnega predloga proračunov vlade.« Slabo stran proračunov poslanec vidi v pomanjkanju investicijskih sredstev, ki so kljub povišanju še vedno prenizka. V zagovor na kritike proračunoma pa je poslanec izpostavil dejstvo, da se lahko le slabih 10% proračunskih sredstev dejansko razporedi glede na politične prioritete, vse ostalo gre za zakonske obveze.

»Vsak proračun je zato paket vseh obveznosti, ki jih mora in zmore prevzeti država, ob koncu moramo ta paket ocenjevati kot celoto,« je jasen Prednik. Po njegovem proračunska sredstva države delujejo na dolgi rok, njihov pomen pa se pogosto meri skozi stabilnost financiranja, ki jo lahko zagotovijo določenim družbenim podsistemom. Kot je poudaril je za Socialne demokrate ključno, da so se v proračunih zagotovila sredstva za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, med temi tudi kultura.

Stabilnost javnih financ ter bolj učinkovito, k ciljem in ljudem usmerjeno upravljanje države pa lahko po besedah Prednika dosežemo predvsem tako, da se zagotovi vzdržen paket financiranja za ključne prioritete in hkratno delovanje celotnega sistema. »Naša skrb ob sprejemanju proračuna morajo biti koristi za ljudi. Zaradi njih so sprejete prioritete in zaradi njih delamo na uresničitvi dogovorjenega,« je opomnil. Zato po njegovem sprejemanje proračuna ni in ne sme biti le borba za lasten interes: »Za minuto pozornosti, za še en amandma, s katerim bi zagotovili pomembna sredstva za kak ključen projekt. To velja tako za tiste, ki smo se zavezali podpirati vlado, kot za tiste, ki se prištevajo med opozicijo.«

Prav tako se je v stališču odzval na pretirane kritike na račun Fiskalnega sveta, ki je na proračuna dal določena opozorila. Ta so po mnenju poslanca dobrodošla: »Fiskalni svet je celovito in dobro opravil svojo ustavno vlogo: podrobno je preučil proračunske načrte, ocenil tveganja in nanje jasno in pravočasno opozoril. Vsi odločevalci smo bili jasno opozorjeni na vsa potencialna tveganja.«

Slednji je predstavil tudi videnje poslanske skupine glede proračunskih razprav o višini povprečnin za občine. »Posebej imamo v mislih znesek povprečnine, pri katerem resnično nismo pričakovali toliko negativnega odziva na predlog vlade, ki prvič v celoti upošteva veljavni zakon pri določitvi zneska povprečnine. Kljub temu, da je bila predlagana povprečnina bistveno višja od lanske, so se pojavile nove zahteve,« je povzel. Po poslančevem mnenju so zahteve sicer legitimne, »saj se moramo zavedati, kakšno gonilo razvoja so lokalne skupnosti. Predlagani dvig povprečnine bi občinam za opravljanje nalog iz državne pristojnosti dal 32 milijonov evrov več, kljub temu je matični odbor podprl še dodatne amandmaje, ki še zvišujejo sredstva za povprečnino,« kar pa po mnenju Prednika terja dialog, ne ultimatov.

Poslanec Socialni demokratov je v zaključku stališča poudaril, da bo v dneh razprav o proračunih verjetno slišati še veliko dobrih in upravičenih predlogov za izboljšave proračuna ter da bodo mnogi teh »vredni« podpore in takojšnje realizacije. »Vendar pa smo se ob tem dolžni spomniti, da smo sem poslani zato, da vidimo širšo sliko in sprejmemo celoten, realen in izvedljiv proračun. Za vse ljudi,« je zaključil Prednik in napovedal enotno podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021.