Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

/in , , , /by

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

Danes smo v koaliciji dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših

/in , , /by

V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot. 

Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.

“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s  podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot. 

Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD. 

Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”. 

“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše. 

“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.

Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se  srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot. 

“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so  nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.

V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.

Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.

Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.

Koprivc s poslanskim vprašanjem za razvoj in dostopnost izdelkov s CBD

/in , , /by

Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je danes zastavil poslansko vprašanje o načrtovanih spremembah pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD. V javnosti so namreč zaokrožile informacije o tem, da naj bi v Sloveniji omejili naravne kanabinoide, zlasti CBD. Tovrstne informacije so posledica spremembe seznama neživil, saj naj bi Evropska komisija na ta seznam dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Zato je Koprivc ministru za zdravje Alešu Šabedru in ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavil več vprašanj. Tako ga zanima, kakšen vpliv bo imela omenjena dopolnitev, pa tudi, ali je Slovenija sodelovala v postopku dopolnjevanja omenjenega seznama Evropske komisije. Oba ministra vprašuje, ali je Slovenija pri tem podprla nadaljnjo uporabo konopljinih izdelkov in nepsihoaktivnih kanabinoidov (zlasti CBD) v človeški prehrani. Zanimajo ga tudi aktivnosti obeh ministrstev glede omejevanja proizvodnje in prometa s tovrstnimi izdelki, njihov smisel in cilj. Pri tem ju je pozval, da zagotovita dostopnost produktov, ki vsebujejo naravni, nesintetizirani CBD. Svoja vprašanja je Koprivc sklenil s pozivom, da naj strah pred zlorabo mamil ne vpliva na razvoj in dostopnost prehranskih produktov.

Marko Koprivc sicer meni, da naj bi pri tem šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997, Evropska komisija pa naj bi na seznam teh proizvodov dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Omenjeno pa naj bi imelo za posledico ukrepanje inšpekcijskih služb, ki naj bi pričele z omejevanjem prometa z ekstrakti, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid – ki nima psihoaktivnih učinkov in po svojih lastnostih ni ne mamilo in ne psihotropna snov – mnogi uporabljajo kot dopolnilo v prehrani. Zdravilna učinkovitost tega kanabinoida res še ni dokazana do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot zdravilo, vendar to še ne bi smelo pomeniti njegove prepovedi v prehrani. Iz dostopnih nasprotujočih si informacij je razbrati, da naj bi inšpekcijske službe opozarjale proizvajalce in prodajalce, da bo promet ekstraktov s CBD poslej prepovedan; drugi viri navajajo, da bodo določeni proizvodi (npr. čaji iz kanabisa) ostali v prosti prodaji. Tretji
viri pa navajajo, da gre pri omejevalnih aktivnostih predvsem za preprečevanje zavajajočega oglaševanja, saj promocija zdravilnih učinkov živil brez kliničnih dokazov ni dovoljena, nekateri proizvajalci pa naj bi brez teh dokazov zagotavljali zdravilnost svojih izdelkov.

Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura). Marko Koprivc zato poudarja: “Po mojem mnenju mnenju tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril
široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe konoplje, ki z zlorabo mamil nima zveze. Ta ureditev kljub vsem naporom ostaja v veljavi in tako vpliva na dostopnost medicinskih produktov iz konoplje in kanabisa, hkrati pa čezmerno omejuje gojenje (kulturne) rastline konoplje in njeno uporabo v prehrani in industriji.”

Poslanska pobuda: Za poseben mehanizem za zdravljenje redkih in hudih bolezni

/in , , /by

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot in poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec sta danes na ministra za zdravje naslovila poslansko pobudo, v kateri predlagata ustanovitev posebnega mehanizma za poravnavo stroškov zdravstvene obravnave in zdravljenja naših državljank in državljanov, še posebej v primerih redkih in hudih bolezni. Mag. Meira Hot in dr. Matej Tašner Vatovec sicer pozivata Ministrstvo za zdravje, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa.

Potem, ko se je celotna Slovenija solidarno povezala v zbiranju sredstev za hudo bolnega fantka Krisa iz Kopra, se zastavlja vprašanje, zakaj v tovrstnih primerih »država ne more zagotoviti sredstev za naše državljanke in državljane, še posebej kot gre za hudo bolne otroke«, se sprašujeta poslanka in poslanec.

V pisni poslanski pobudi sta poslanka in poslanec zapisala: “Izjemno težko in srce parajoče je za vsakogar, ki spremlja to zgodbo, ko vidi malega borca in njegove starše, kako se prebijajo skozi težko zdravljenje v okviru možnosti, ki jih daje naš zdravstveni sistem.”

Ob tem je premalokrat poudarjeno, da imamo ob vseh pomanjkljivostih tega sistema tudi izjemno veliko strokovnih in požrtvovalnih ljudi; zdravnikov in ostalega osebja, ki skrbijo za naše bolnike in jim po svojih najboljših močeh pomagajo, menita poslanca. Žal tudi ti prevečkrat naletijo na birokratske ovire ali na situacije, da v luči pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolnikom, še posebej tistim, k trpijo za hudimi in redkimi boleznimi ali okvarami, ne morejo zagotoviti najprimernejšega zdravljenja. Med njimi je tudi mali Kris, ki bi mu po mnenju stroke zdravilo, ki pa pri nas še ni registrirano oziroma je še v eksperimentalni – razvojni fazi, pomagalo oziroma zaustavilo njegovo bolezen. To zdravilo je sedaj dostopno samo v Združenih državah Amerike, po poročanjih medijev stane 2,3 milijona evrov.

“Naše državljanke in državljani so ponovno pokazali, da smo upravičeno narod, kjer se solidarnost piše z veliko začetnico. Akcije, pozivi in prošnje po čim večji udeležbi zbiranja sredstev za malega Krisa so zopet presegle vsa pričakovanja in vsi skupaj stiskamo pesti, da se bo dečku, ki mora zdravilo prejeti pred svojim drugim rojstnim dnem, omogočilo zdravljenje z novim, kot se poroča, revolucionarnim zdravilom,” pišeta Meira Hot in Matej T. Vatovec.

Se pa ob tem med ljudmi upravičeno zbuja tudi čedalje večja jeza, kje je tu država, kje podjetja v lasti države, tudi tista, ki iz naslova zdravstvenih zavarovanj kujejo dobičke, in bi morala ob tovrstnih potrebah naših državljank in državljanov, še posebej ko gre za naše bolne otroke, odreagirati prva.

Nezadovoljstvo in dvomi ljudi, ali dejansko živimo v socialni državi, ki naredi vse po svoji moči, da poskrbi za najbolj ranljive skupine ljudi, med katerimi so po najinem prepričanju prvi bolni otroci, je tako vprašanje, ki ne potrebuje več odgovora, ker tega žal po vseh teh primerih poznamo še predobro.

Zato sta predlagala, da Ministrstvo za zdravje nemudoma vzpostavi mehanizem, ki bi se ob tovrstnih situacijah aktiviral in omogočil našim državljankam in državljanom kritje stroškov ustreznega zdravljenja. Pri tem spominjata na novico o nekajmesečni dojenčici na Portugalskem, kjer so se prav tako aktivirali ljudje z zbiranjem pomoči, pa je portugalska vlada vendarle odločila, da bo sama prevzela stroške zdravljenja za to in še drugo deklico, ki boleha za isto boleznijo. Omenjeni mehanizem bi po njunem mnenju poskrbel za kritje stroškov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje v okviru sedanjih pravil ne more ali ne sme prevzeti zaradi počasnega procesa registracije zdravil ali pripomočkov ter ostalih objektivnih ovir, ki preprečujejo možnosti najboljšega zdravljenja naših državljank in državljanov na podlagi mnenj stroke. Pri tem ministrstvo pozivata, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa, ki naj bi bilo v Evropski uniji registrirano v pričetku prihodnjega leta, deček bo namreč čez štiri mesece dopolnil dve leti, kar pa je zadnji čas, da zdravilo prejme.

Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

/in , , , /by

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

mag. Meira Hot z odločno namero proti uporabi in prodaji pirotehničnih izdelkov

/in , , /by

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot se je na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti odzvala na peticijo za prepoved pirotehničnih izdelkov. Meira Hot je namreč tekom zadnjega leta preko poslanskih pobud in vprašanj pristojne pozvala k ureditvi tega področja na način, da se zavoljo vseh škodljivih in nevarnih posledic prodaja in raba pirotehničnih sredstev prepove.

Prvo pobudo glede te vsebine je vložila še preden je civilna iniciativa pripravila peticijo, katere podpisnica je tudi poslanka. Slednja je poudarila, da je v družbi zaznati pozitivne premike v nameri, da se to področje uredi. Tako gre po njenem velika zahvala tudi pobudnikom peticije, “za trud pri ozaveščanju in podpori za zakonodajne spremembe”.

Mag. Meiro Hot žalosti, da te namere ne sprejema in zazna Ministrstvo za notranje zadeve, katerega mnenje je, da ni potrebe po spremembah. “S čimer se nikakor ne morem strinjati in bom vztrajala pri spremembi zakonodaje, ker mislim, da je le ta absolutno potrebna,” je odločna.

Med številnimi motivi za prepoved je poslanka izpostavila negativni vpliv pirotehnike na zdravje ljudi in živali, hude poškodbe, ki se žal končajo tudi z invalidnostjo, nešteto psiholoških posledic, strahu … “Z uporabo teh sredstev posameznike omejujemo in ogrožamo svobodo gibanja in z dovoljenjem uporabe teh sredstev ogrožamo tudi nekatere osebnostne pravice. Veliko nas je, ki se zaradi strahu pred pokanjem petard v decembrskem času večinoma zadržujemo doma oziroma v zaprtih prostorih,” je izpostavila, ob tem pa po njenih besedah ne gre zanemariti tudi izjemno škodljivih posledic kemikalij, ki se v obliki nanodelcev ob eksploziji pirotehnike spuščajo v zrak, in so še posebej škodljive za bolnike, otroke in nosečnice ter negativno vplivajo na okolje.

“Iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti. Ob tem je potrebno poudariti, da merilne postaje Agencije RS za okolje niso postavljene v ožjih središčih mest, torej so lokalne koncentracije na lokacijah bližje množični uporabi pirotehnike v starih mestnih jedrih še veliko večje,” je opozorila.

Zaradi navedenega je Agencija za okolje Republike Slovenije leta 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovedo organiziranim ognjemetom. Poslanka ob tem pričakuje, da se bodo tudi občine, ki ne sledijo tem priporočilom, zavoljo neprimerno daljšega seznama negativnih posledic kot morebitne nekajminutne atraktivnosti dokončno odpovedale tej praksi.

“Skrajni čas je, da v naši družbi prepovemo prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Četudi v Evropski uniji popolne prepovedi ni, je to le še razlog, možnost in odgovornost več, da našo pobudo naredimo za vseevropsko, da v Sloveniji prvi prepovemo rabo pirotehničnih izdelkov, tako kot je Avstrija prva v Uniji prepovedala uporabo herbicida glifosata,” je zaključila poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.

Matjaž Han: Močne lokalne skupnosti so hrbtenica uspešne državne politike

/in , , , , /by

Danes je v Državnem zboru potekalo srečanje županj in županov Socialnih demokratov z vodstvom stranke SD. Nekajletna srečanja so postala delovni panel, na katerem so udeleženci tudi tokrat osvetlili ključne aktualne vsebine, povezane z lokalnim, regionalnim in državnim razvojem.

Sogovorniki so se strinjali, da lahko zgolj močna povezanost in sinhronost izzivov lokalnih skupnosti ter usmeritev državne politike da prave in usmerjene rezultate, med drugim tudi pri vprašanjih regionalizacije, pri sprejemanju državnega proračuna ter prihodnje finančne perspektive. V okviru slednje se bo treba po besedah županov dobro pripraviti, predvsem velja več pozornosti po njihovem usmeriti na ukrepe za lažje in učinkovitejše pridobivanje sredstev za obvezni delež udeležbe občin pri črpanju evropskih sredstev.

Da je času, ko se je na povprečnine gledalo samo z vidika “preživetja občin” odklenkalo, so si bili skupni župani ter predstavniki vodstva stranke SD, ko te, kot pravijo, realno predstavljajo tako sredstva za izpolnjevanje čedalje večjega števila zakonskih obveznosti, ki jih na občine daje država: “Hkrati s tem pa so občine, prav v časih krize, ko se je močno rezalo v proračune lokalnih skupnosti, zmogle investicije, s tem pa spodbujale prepotreben razvoj in praktično nadomeščale manko države na vseh področjih, v največji meri pa prav pri investicijah,” je na srečanju poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“Socialni demokrati se zavedamo, da je le močna in povezana strankarska mreža zagotovilo za realizacijo ter postavitev dobrih in realnih programskih točk stranke,” je povzel predsednik stranke mag. Dejan Židan, ki prihajajoči programski kongres SD, ki bo potekal 9. novembra v Velenju, vidi kot enkratno priložnost: ”Za izzive sedanjosti in prihodnosti, med temi gre okoljsko-podnebnim vsebinam dati še posebno prioriteto, stranka Socialnih demokratov da velik pospešek v našem in evropskem političnem prostoru,” je zaključil.

Pikalo napovedal delovno skupino za pripravo predlogov za izpolnitev ustavne odločbe

/in , , , /by

Podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je napovedal imenovanje strokovne delovne skupine, ki bi oblikovala usklajena izhodišča za spremembe zakonodaje, s katerimi bi izpolnili ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol.

V strokovno delovno skupino bodo vabljeni predstavniki vseh poslanskih skupin, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, sindikata, predstavnike zasebnih šol, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter pravnike.

“Upam, da bomo uspeli zbližati stališča in v doglednem času končati to zgodbo, ki se vleče predolgo. Iskali bomo tako strokovni kot politični konsenz,” je v izjavi glede uresničitve ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol poudaril minister dr. Pikalo.

Novela ZOFVI je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore, zato bo potrebno najti nov konsenz, ki bo zavaroval kakovostno mrežo javnih šol, saj je po mnenju SD ključni razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot je še pojasnil minister dr. Jernej Pikalo, je bilo doslej na mizi že veliko predlogov za uresničitev ustavne odločbe, da je bilo vsem bolj ali manj jasno, da nobeden ni užival zadostne politične podpore. Po njegovem mnenju tudi nima smisla vlagati “zakon na zakon”, še posebej, če nima jasne politične podpore.

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

/in , , , , /by

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Mag. Bojana Muršič: Pomembno je, da smo se iz polja ultimatov premaknili k vsebini

/in , , , /by

Namestnica vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je danes sodelovala pri usklajevanju strank koalicije in stranke Levice glede predloga slednje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Poslanka je ob robu srečanja poudarila, da Socialnim demokratov pri tako pomembni temi, kot je skrb za zdravje ljudi, niso pomembne politične križanke in rebusi, kdaj, pri čem in s kom bo kdo sodeloval, temveč sprejem rešitev, ki bodo na dolgo rok vzdržno, pravično in razvojno dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestile z drugo dajatvijo.

»Ob tem pa ne moremo mino nujnosti prepotrebnih rešitev za dolgotrajno oskrbo, ki bo prav tako zahtevala politično zrelost in veliko pripravljenost za iskanje skupnih rešitev«, je dodala. Tako je poslanka poudarila, bi bilo smiselno ukrepe za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in finančnega vira za dolgotrajno oskrbo iskati skupaj, v enem paketu.

»Socialni demokrati smo bili in ostajamo konstruktiven sogovornik, ki bo iskal rešitve ne problemov in danes in ob prvem vsebinskem usklajevanju koalicije z Levico je zaznati pozitiven premik naprej, v prid vsebine in ne političnih razprtij,« povzame srečanje. Navkljub temu, da se številke tega predloga s podatki ministrstva za zdravje ne ujemajo, pa je Muršičeva prepričana, da se lahko manjke ob zadostni politični volji preseže, ko se naslednji teden načrtuje ponovno delovno srečanje, tokrat s podatki, ki jih bo predstavilo ministrstvo za zdravje.