SD: Ostra obsodba nasilja in nestrpnosti nad LGBT skupnostjo v Ljubljani

Socialni demokrati ostro obsojamo jutranji nasilniški napad, ki se je zgodil v ljubljanskem klubu Tiffany. Nasilje in nestrpnost nad LGBT skupnostjo, kot tudi vsakršno drugo nasilje v družbi, je potrebno obsoditi in preganjati brez ničelne tolerance do nestrpnih nasilnežev!

Tanja Fajon na čelu beograjskega zasedanja parlamentarnega odbora za pridruževanje Srbije k EU

Tanja Fajon, vodja delegacije parlamentarnega odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije k EU, je ob zasedanju odbora v Beogradu pozvala k izvedbi volilne reforme in sodelovanju srbske opozicije.

”Z evropskimi kolegi in srbskimi poslanci smo opravili poglobljene in plodne razprave, predvsem o napredku Srbije pri vzpostavljanju pravne države, zagotavljanju svobode in pluralizma medijev, dialogu med Srbijo in Kosovom, napredku in izvedbi vladnih zavez glede volilne reforme za izboljšanje pogojev volitev leta 2020 ter vprašanju širitvene perspektive. Poudarjam, da je ena od najpomembnejših nalog Srbije prav izboljšanje pogojev za izvedbo prihodnjih parlamentarnih volitev. Na mizi so predlogi s strani srbske vlade, a niso še zadostni. Nujno je njihovo uresničevanje, kot tudi nadaljevanje medstrankarskega dialoga, ki ga je spodbudil EP in ga izvaja skupaj s srbskim parlamentom. Vse strani pozivam k udeležbi na drugem medparlamentarnem dialogu sredi novembra, in pozdravljam dinamično in proaktivno vlogo nevladnih organizacij” je ob zasedanju Stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU – Srbija, ki je potekal včeraj in danes v Beogradu, sporočila predsednica delegacije Tanja Fajon.  

Evropski parlament ostaja iskren podpornik Srbije na njeni poti k Evropski uniji. Za to so potrebni ambicioznejši cilji in večji napredek pri reformah na področju vzpostavljanja pravne države, zagotavljanja svobode medijev in ustavne reforme sodstva. Evropska poslanka je pozdravila načrt srbskega parlamenta o napovedi javne razprave 12. novembra glede vloge in delovanja Regulatorja za elektronske medije (REM) in pozvala vse stranke in zainteresirano javnost k aktivnemu sodelovanju, da bi zagotovili čim bolj jasne in konkretne predloge za izboljšanje REM in medijskega okolja na sploh: ”Resna skrb ostaja slab napredek pri zagotavljanju svobode medijev. Vsakršno nasilje in ustrahovanje novinarjev je nesprejemljivo, enako tudi vmešavanje države v dejavnost medijev in novinarjev. Srbija potrebuje pluralistično medijsko krajino z ustreznim financiranjem in ukrepi za zaščito novinarjev.”

Tanja Fajon je spomnila, da predlog Evropskega parlamenta vključuje tudi drugo fazo medstrankarskih pogajanj med vlado in opozicijo pod okriljem EP, ki bo potekal po volitvah leta 2020 in bo namenjen izboljšanju političnega dialoga v srbskem parlamentu, vključno s pregledom postopkov in praks. ”Parlament mora biti prostor demokratične razprave, kjer vladajoče in opozicijske stranke iščejo skupne rešitve in odgovore za izboljšanje življenja ljudi. Opozicijo pozivam, da se vzdrži bojkotiranja delovanja parlamenta, saj je dialog vedno boljši kot bojkot. Seveda je za demokracijo najpomembnejše, da se opozicija udeleži nacionalnih volitev prihodnje leto, a enako pomembno je, da država zagotovi pogoje za svobodne in poštene volitve,” je dejala Tanja Fajon.

Glede dialoga med Srbijo in Kosovom je delegacija EP jasna: ”Trenutni status quo ni vzdržen, dialog med Prištino in Beogradom se mora čimprej nadaljevati. Potrebni sta obojestranska zaveza in pripravljenost za ustvarjanje okolja, ki bo izboljšalo trenutno stagnacijo in pripomoglo k doseganju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma. Prvi korak k temu je oblikovanje vlade na Kosovu in odprava carinskih tarif s strani Prištine,” je zaključila Tanja Fajon. Naslednje srečanje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-Srbija bo potekalo 8. in 9. julija 2020 v Strassbourgu.

Dejan Židan: Reformacija 2.0 za ohranitev slovenskega jezika in napredek naroda

»Skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače,« je na državni proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu povedal slavnostni govornik predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan.

Židan se je v govoru uvodoma naslonil na pomen jezika za skupnost in narod, saj se po njegovem mnenju v jeziku zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda. Le tega pa vidi tudi kot varuha narodovega spomina. Izpostavil je pomen reformacije in reformatorjev, ki so Slovenke in Slovence zasluženo postavili na zemljevid Evrope in svetovne skupnosti narodov. 

»Prav s svojim delovanjem so vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti,« je povedal predsednik in dodal, da je tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, pomembno zavedanje, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti.

Predsednik Židan je v govoru izpostavil, da se je potrebno zavedati, da lahko ohranjamo slovenski jezik in našo identiteto ter hkrati sprejemamo različnost, ki nas obdaja v Evropi in mednarodni skupnosti, brez zapiranja vase in ograjevanja od drugih. V petih točkah je zato pozval k reformaciji 2.0: izkazovanju ljubezni do slovenskega naroda in jezika preko skrbi za kulturo in kulturno ustvarjanje, skrbi za razvoj znanosti, podporo pisani besedi in knjigam, vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter priznavanju slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.

»Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon,« je Židan izpostavil pomen kulture v prvi točki, kjer je pozval k spodbujanju ustvarjalnosti ljudi, še posebej mladih, izboljšanju pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev in povečanju dostopnosti do kulturnih dobrin čim širši javnosti.

V drugi točki je izpostavil pomen krepitve slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika in odprtost slovenskega šolskega in znanstvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inovativnih ljudi idej in znanja. V času protestantizma je po besedah Židana bila odprta prva knjižnica, ki je skupnosti omogočila prostor, kjer je bilo znanje dostopno vsem. Zato je v tretji točki izpostavil pomen realizacije izgradnje nacionalnega univerzitetnega stičišča znanja NUK2.

V četrti točki je izpostavil pomen digitalizacije, spreminjanja dojemanja sveta literature in knjig, a zavrnil strah, da bi zaradi vse bolj digitalnega okolja brali in pisali manj. »Menim, da ima knjiga za Slovence velik simbolen pomen, zato je naša odgovornost, da še naprej spodbujamo slovensko založništvo, tudi prevajalce ter kvalitetne knjižne programe,« je dodal Židan.

V zadnji točki je predsednik SD in DZ Dejan Židan izrazil pomembnost dostopnosti jezika za različne ranljive skupine in osebe s posebni potrebami in pri tem ponovno podprl pobudo za vpis znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih, naglušnih in gluho-slepih v ustavo Republike Slovenije.

Z mislijo, da moramo vsi skupaj poskrbeti, da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo bodo predvsem radi uporabljali, je svoj slavnostni govor zaključil predsednik mag. Dejan Židan.

Mladi forum z odločno akcijo proti zaostrovanju pogojev kreditiranja

Tudi Mladi forum je odločno reagiral na zaostrovanje kreditiranja prebivalstva. Njegov predsednik Andrej Omerzel je prepričan, da bo ukrep Banke Slovenije posebej močno prizadel mlado generacijo in mlade družine, zato je podmladek Socialnih demokratov parlamentarnim poslanskim skupinam predlagal sklic državnozborskega Odbora za finance, ob tem pa k skupnim aktivnostim pozval tudi druge mladinske organizacije na čelu z Mladinskim svetom Slovenije.

Ukrepi Banke Slovenije naj bi bili uvedeni za »zaščito posameznika pred prevelikim zadolževanjem«, pri čemer pa – ravno nasprotno – znižujejo standard državljank in državljanov Republike Slovenije in onemogočajo mladim rešitev stanovanjske problematike, so prepričani v Mladem forumu Socialnih demokratov. “Navedeni ukrepi znižujejo kreditno sposobnost mladih družin. Da bi si mladi lahko ustvarili družine morajo imeti zagotovljene ustrezne pogoje, ukrepi Banke Slovenije teh pogojev ne zagotavljajo,” pravi Andrej Omerzel, predsednik Mladega foruma.

Banka Slovenije je predstavila zaostritev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. S 1. novembrom 2019 to priporočilo preoblikujejo v zavezujoč instrument na področju potrošniških kreditov, s katerimi navzgor omejujejo  ročnost potrošniških kreditov in razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Slednje velja tudi za stanovanjske kredite.

Po izračunih si bo lahko štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma –  z dvema povprečnima neto plačama v Republiki Sloveniji (2 x 1119 evrov neto), lahko skupaj najela za največ 60.000 evrov kredita za obdobje 20 let. Medtem pa si štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma z dvema podpovprečnima plačama (na primer 2 x 952 evrov neto), pa kredita sploh ne bo mogla najeti. V Mladem forumu so prepričani, da zaostreni ukrepi na področju kreditiranja prebivalstva znižujejo standard državljank in državljanov Republike Slovenije in onemogočajo mladim, da si rešijo stanovanjsko problematiko. 

Zato so vse parlamentarne stranke pozvali k sklicu izredne seje Odbora za finance, da se od Banke Slovenije pripravijo pojasnila za sprejete ukrepe, pripravi ocena sorazmernosti ukrepov in njihova omilitev, da se ne onemogoči mladih pri reševanju stanovanjske problematike.

Ob tem je Mladi forum pozval tudi k skupnemu sestanku vseh mladinskih organizacij, kot so Mladinski svet Slovenije, nacionalne mladinske organizacije, dijaška ter študentska organizacija, da se pogovorijo o nadaljnjih ukrepih. V Mladem forumu ne izključujejo tudi protestov, saj so prepričani, da takšna nerazumna zaostritev pogojev za mlado generacijo terja oster odziv mladih.

Han s poslanskim vprašanjem opozoril na zaostrovanje pogojev potrošniških posojil

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je danes ministru za finance zastavil poslansko vprašanje o zaostrovanju pogojev za kreditiranje prebivalstva, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom letos. Han ministra vprašuje, kakšne bodo posledice tega ukrepa za ljudi, saj je Banka Slovenije z novimi ukrepi bankam naložila omejitev ročnosti potrošniških kreditov na 7 let ter zmanjšanje najvišje dovoljene mesečne obremenitve kreditojemalcev, ne le glede na njihove mesečne dohodke, temveč celo glede na število otrok.

Pri tem je Matjaž Han v imenu poslanske skupine SD poudaril, da se zaveda škodljivih posledic, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, pri tem pa je spomnin na zadnjo globalno finančno krizo, ko so finančne ustanove s špekulativnim vezanjem izvedenih finančnih instrumentov  skoraj dotolkle svetovno gospodarstvo, standard prebivalstva razvitega sveta pa za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Han: “Toda krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila! So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja,” je v poslanskem vprašanju poudaril Han.

Tudi v Evropi in v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku  kreditojemalce aktivno vzpodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države davkoplačevalci, ki se jim danes omejuje dostop do običajnih kreditov.

Kljub temu, da se zaveda pomena neodvisnosti centralne banke, je Matjaž Han ministra za finance spomnil na odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato mu je predlagal, da od Banke Slovenije pridobi pojasila za sprejete ukrepe, pa tudi, da na seji sveta Banke Slovenije, predlaga pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.

S potrošniškimi krediti mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Pri tem nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. To dokazuje tudi zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018, ki navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Han je ministra za financa tako vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe tega ukrepa na prebivalce, katerih letni dohodki so manjši od dveh povprečnih plač, pa tudi, kako bo pomagal staršem (zaradi dodatnega znižanja možne kreditne obremenitve na račun števila otrok) ter upokojencem z nizkimi dohodki, ki jim bo dostop do kreditov na popolnoma onemogočen. Hana zanima, kako resna so po oceni ministra tveganja za stabilnost bančnega sistema zaradi trenutne dostopnosti potrošniških posojil in kaj bo storil za zajezitev strme rasti cen nepremičnin, ki po poročilu centralne banke že predstavlja tveganje za stabilnost bančnega sistema in poganja potrebe po visokih nepremičninskih kreditih.

Matjaž Han je v vprašanju opozoril tudi na možnost, da bo zaostritev kreditnih pogojev povečala posojilno aktivnost na sekundarnih in nereguliranih trgih, pri tem pa je ministra za finance vprašal, kako bo to preprečeval in kakšne ukrepe načrtuje za pomoč potrošnikom, ki zaradi osebne stiske ne bodo imeli drugih možnosti, kot da se zadolžijo pri tovrstnih ponudnikih s pogosto oderuškimi obrestmi.

Franc Hočevar: Še naprej želimo biti starejši aktivni državljani

Predsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.

Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.

V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni, razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno, socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,« je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.

Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov, želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi interesnimi združenji.«

V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni državljani.

Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.

Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.

Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.

Dejstva o dodatku za delovno aktivnost

Socialni demokrati nasprotujemo ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, saj tudi danes učinkovito uresničuje svojo osnovno funkcijo: spodbuja prejemnike k aktivnosti in vključevanju v sfero dela.

Slovenski sistem socialnih transferjev je izjemno kompleksen. Povezuje vse transferje, katerih upravičenost je odvisna od dohodkov in premoženja posameznikov oziroma njihovih družin. Pred letom 2012 so posamezni zakoni različno opredeljevali, kateri dohodek se upošteva pri določanju upravičenosti do posameznega transferja, različno so bili določeni in upoštevani tudi družinski člani. Tako so na upravičenost in višino denarno-socialne pomoči vplivali tudi drugi elementi, na primer varstveni dodatek. Država si je takrat postavila več ciljev sprememb socialne politike: poenotenje socialnih transferjev, odvisnih od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičencev, preprečiti kopičenje socialnih transferjev z oblikovanjem vrstnega reda socialnih transferjev in vpeljava spodbud za prehod prejemnikov socialnih transferjev v sfero dela.

Žal se namreč povsod po Evropi ugotavlja, da postajajo sistemi socialnih pomoči “pasti” oziroma “zanke” revščine, zato poskušajo države z različnimi ukrepi spodbujati prehod prejemnikov na trg dela oziroma druge oblike aktivnosti. Ob tem vpeljujejo raznovrstne recepte, ki so različna mešanica spodbud in prisile oziroma “korenčka in palice”. Bolj kot je sistem liberalen, več je »palice« in manj »korenčka«, o čemer govori že dolga zgodovina sistemov socialnih pomoči.

V Sloveniji je bil tako leta 2012 v okviru obsežnih sprememb sistema socialnovarstvenih prejemkov vpeljan dodatek za delovno aktivnost v obliki ponderja 0,26 glede na znesek minimalnega dohodka. Njegova osnovna funkcija je bila spodbuda prejemnikov socialne pomoči za vključitev v sfero dela. Zakaj? Ker se je ugotavljalo, da posameznik, ki prejema denarno-socialno pomoč (DSP) in je ob tem tudi upravičen do različnih oprostitev plačil (ima na primer pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), kar ne deluje spodbudno za prehod v zaposlitev, ki je velikokrat začasne narave in z nižjim plačilom. Da sistemu dodamo “korenček”, je bil vpeljan dodatek za delovno aktivnosti, katerega osnovni cilj je bilo izboljšanje materialnega položaja za aktivne prejemnike denarno socialnih pomoči. Želeli smo namreč spodbuditi prehode v sfero dela s tem, da posameznika motiviramo z denarno spodbudo. Ne glede na to, da je bil leta 2012 minimalni dohodek 230 evrov in dodatek približno 60 evrov, je bila njegova funkcija predvsem, da posameznik sprejme delo, tudi s skrajšanim delovnim časom, in za to prejme spodbudo.

Leta 2014 je bilo na predlog prostovoljskih organizacij in sindikatov uvedena tudi možnost prejemanja nižjega dodatka za delovno aktivnost ob vključitvi v prostovoljsko delo. Vse to po načelu, da je vsaka aktivnost boljša kot pasivnost. Danes je teh prejemnikov dodatka za delovno aktivnost okoli 10.000 med skoraj 90.000 prejemniki denarne socialne pomoči. Od teh 10.000 prejemnikov dodatka, jih približno 6.000 dela oziroma je zaposlenih. Težko rečemo torej, da dodatek za delovno aktivnost ne opravlja svoje vloge.

V koalicijskem sporazumu se je koalicija zavezala, da bo dvignila dodatek za delovno aktivnost. Vlada zdaj dela nasprotno: dodatek za delovno aktivnost želi liberalna večina v vladi ukiniti.

Ob trenutnih razpravah o ukinitvi dodatka bi se bilo verjetno pravilneje vprašati, ali je višina dodatka primerna in ali bi ga bilo smiselno časovno omejiti? Smiselno bi bilo vpeljati predlagane dopolnitve s strani prostovoljskih organizacij, s katerimi bi omejili morebitne zlorabe, pa tudi, kako vpeljane programe socialne aktivacije (katerih osnovni namen je prejemnike denarnih socialnih pomoči približati  trgu dela) narediti učinkovitejše z vidika vključevanja najranljivejših in kako doseči, da bodo vključeni prejemniki tudi vztrajali v programu do njegovega konca.

Sam sistem kljub številnim kritikom že sedaj vključuje tudi številne spodbude za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Tako mora na primer biti za delo zmožen prejemnik registriran na Zavodu RS za zaposlovanje in mora izkazovati skozi svoje vedenje pripravljenost za zaposlitev. V kolikor v 12 mesecih prejme denarno socialno pomoč več kot 9-krat, mora sprejeti vsako ponujeno zaposlitev. Naš sistem ima vgrajenih torej veliko elementov nadzora in preprečevanja zlorab. Nekateri bi jih poimenovali kot »paternalistične« ostanke nadzora države nad posamezniki, drugi kot nujni element zagotovitve pravičnosti v sistemu vertikalne redistribucije. Ne glede na vse, vprašati se moramo, ali se tovrstne oblike nadzora in preprečevanja zlorab izvajajo oziroma v kolikšni meri deluje sistem implementacije zakonskih določb v praksi. 

Vsak družbeni čas zahteva svoje rešitve. Delovanje sistema socialnih pomoči v času krize ali gospodarske rasti je drugačno, a vseeno se v različnih obdobjih ne rušijo dobro delujoče rešitve. V kolikor je problem višina, jo je moč spremeniti, vsekakor pa je nekorektno zavajanje s strani ministrstva o osnovni ideji vpeljanega dodatka za delovno aktivnost. Najlažje rešitve ponavadi niso tiste, ki dajejo na dolgi rok tudi največje učinke.

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Poziv Bojane Muršič za čimprejšnjo zakonsko ureditev gojenja konoplje v medicinske namene

S tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.

»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.

Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.

Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.

»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.

Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.

Meira Hot: Niti minuta navdušenja ne more in ne sme odtehtati tveganja ene same poškodbe

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«

Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«

Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):

Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.

Dovolite da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in desne. Temveč veliko bolj resne stvari.

In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.

Ker močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot, že mimo.

Ko vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih, travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.

Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.

A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.

Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.

Spoštovani. Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In resnično upam, da letos temu ne bo tako.

Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.

Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.

Agencija je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša. Prav tako menim, da ob tem ne gre za  ignoranco ali zlonamernost kogarkoli.

Gre za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša neko zadovoljstvo.

Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.

V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše,  iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.

Ocena Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.

Nadalje se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.

Nadalje menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez  vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda  na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem trgu. Vseh teh vprašanj  predlagana novela žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.

Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.

Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali  populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?

Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.

Hvala za pozornost.