Zbor socialne demokracije na Ptuju

Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma

Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.

Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”

“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.

Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”

Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.

V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”

Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.

Matjaž Han: Močne lokalne skupnosti so hrbtenica uspešne državne politike

Danes je v Državnem zboru potekalo srečanje županj in županov Socialnih demokratov z vodstvom stranke SD. Nekajletna srečanja so postala delovni panel, na katerem so udeleženci tudi tokrat osvetlili ključne aktualne vsebine, povezane z lokalnim, regionalnim in državnim razvojem.

Sogovorniki so se strinjali, da lahko zgolj močna povezanost in sinhronost izzivov lokalnih skupnosti ter usmeritev državne politike da prave in usmerjene rezultate, med drugim tudi pri vprašanjih regionalizacije, pri sprejemanju državnega proračuna ter prihodnje finančne perspektive. V okviru slednje se bo treba po besedah županov dobro pripraviti, predvsem velja več pozornosti po njihovem usmeriti na ukrepe za lažje in učinkovitejše pridobivanje sredstev za obvezni delež udeležbe občin pri črpanju evropskih sredstev.

Da je času, ko se je na povprečnine gledalo samo z vidika “preživetja občin” odklenkalo, so si bili skupni župani ter predstavniki vodstva stranke SD, ko te, kot pravijo, realno predstavljajo tako sredstva za izpolnjevanje čedalje večjega števila zakonskih obveznosti, ki jih na občine daje država: “Hkrati s tem pa so občine, prav v časih krize, ko se je močno rezalo v proračune lokalnih skupnosti, zmogle investicije, s tem pa spodbujale prepotreben razvoj in praktično nadomeščale manko države na vseh področjih, v največji meri pa prav pri investicijah,” je na srečanju poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“Socialni demokrati se zavedamo, da je le močna in povezana strankarska mreža zagotovilo za realizacijo ter postavitev dobrih in realnih programskih točk stranke,” je povzel predsednik stranke mag. Dejan Židan, ki prihajajoči programski kongres SD, ki bo potekal 9. novembra v Velenju, vidi kot enkratno priložnost: ”Za izzive sedanjosti in prihodnosti, med temi gre okoljsko-podnebnim vsebinam dati še posebno prioriteto, stranka Socialnih demokratov da velik pospešek v našem in evropskem političnem prostoru,” je zaključil.

Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame

V Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka mag. Petra Culetto, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor in arhitekt Tine Tribušon.

Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča

Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.

Mag. Petra Culleto, državna sekretarka: »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo.«

Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.

Rakovec: Priložnost, da preprečimo zlom družinske medicine na Gorenjskem

Družinski zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Kranj, so danes na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k sprejemu aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019, s čimer bi razbremenili zdravnike družinske medicine. To rešitev so podprli tudi župani občin, v katerih Zdravstveni dom Kranj skrbi za zdravstveno oskrbo prebivalstva na primarni ravni, med njimi tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Problematika preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine je prisotna v vrsti zdravstvenih domov po Sloveniji, posebej akutna pa je v Kranju in sosednjih občinah. Zato je 23 od skupaj 34 zdravnikov splošne družinske medicine 1. aprila podalo pisne odpovedi s 60 dnevnim odpovednim rokom, ki se izteče konec maja letos. Do takrat imajo Vlada, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) možnost, da rešijo situacijo in s tem omogočijo nemoteno zdravstveno oskrbo ljudi v gorenjski prestolnici.

Družinski zdravniki skupaj z župani sodelujočih gorenjskih občin pričakujejo, da bo vlada čim prej sprejela pripravljen aneks k Splošnemu dogovoru za leto 2019 in da bodo čim prej sprejete potrebne administrativne razbremenitve v ambulantah primarnega zdravstva. To bi pomenilo tudi preklic odpovedi, v nasprotnem primeru pa grozi zlom družinske medicine na tem področju, s tem pa nezmožnost zagotavljanja ustreznega primarnega zdravstvenega varstva.

Matjaž Rakovec, socialdemokratski župan Kranja, pravi, da “družinski zdravniki z odpovedmi kličejo na pomoč, ker obremenitev ne zmorejo več.” Po njegovih besedah zdravniki ne pričakujejo, da se bodo hkrati rešila vsa odprta in sistemska vprašanja, temveč da se jim s sprejemom aneksa zagotovi možnost, da odklonijo nove paciente, ko je doseženih 1895 glavarinskih količnikov.

Upravni odbor ZZZS je predlagano rešitev včeraj že zavrnil. Matjaž Rakovec je ogorčen: “S tem se povečuje tveganje, da bo konec maja več kot 81.000 ljudi ostalo brez ustrezne zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Opozarjam na to, da smo dolžni poiskati rešitve, da ne bo prišlo do zloma zdravstvene oskrbe naših ljudi. Tega se ZZZS očitno ne zaveda, ima pa odgovornost, da zagotovi pogoje izvajanja zdravstvene oskrbe v naših občinah.”

Janez Černe, podžupan kranjske mestne občine, pravi, da je sprejem aneksa v dani situaciji “najboljša možna pot, da zdravniki umaknejo odpovedi, s tem pa omogočijo iskanje ustreznih sistemskih rešitev. Nesprejemljivo je namreč, da pričakujemo od družinskih zdravnikov, da bodo sami nosili breme neurejenosti sistema. Ko je dovolj, je dovolj. Država je na čelu z vlado, ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico dolžna najti ustrezno kratkoročno in pravilne dolgoročne in sistemske rešitve.”

Obstaja upravičena bojazen, da bodo ob nadaljnjem nerazumevanju družinskih zdravnikov, ki jih preobremenjenost peha v fizično izgorelost in možnost strokovnih napak, zgledu kranjskih kolegov sledili tudi drugod po Sloveniji, kjer so v podobnih situacijah. Zato to po besedak Matjaža Rakovca kliče k “urgentnim rešitvam, da se vzpostavita dialog in volja, da se zaostrena problematika družinske medicine končno prične reševati.”

Koprivc: Za ureditev uporabe e-skirojev za ozelenjevanje mobilnosti v mestih

Poslanec mag. Marko Koprivc je danes ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek poslal poslansko pobudo, v kateri predlaga ureditev uporabe električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah. Koprivc poudarja, da so e-skiroji vedno bolj priljubljen način prevoza v večjih mestih, opaziti pa jih je mogoče tako na pločnikih, kakor tudi na kolesarskih stezah in drugih javnih površinah.

Kot je ugotovil Dnevnik, bi morala policija uporabnike e-skirojev, ki so v izjemnem globalnem vzponu, po črki zakona kaznovati s 500 evri globe. Problem je namreč v določilu 97. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki prepoveduje uporabo posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, kar ustreza tudi električnim skirojem. Koprivc v pobudi pozdravlja, da “Policija to določilo sicer razlaga v prid uporabnikov in voznike e-skirojev zgolj opozarja na primerno uporabo, da se zagotavlja ustrezen nivo varnosti v cestnem prometu,” kljub temu pa od ministrice pričakuje, da bo problematiko preučila in predlagala ustrezne predloge sprememb oziroma dopolnitev zakonodaje, ki bodo predvidele tudi uporabo električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah.

“Trend uporabe teh prevoznih sredstev gre v smer, da si bo lahko uporabnik kar preko mobilne aplikacije najel e-skiro in se odpeljal na delo, v trgovino in podobno,” je prepričan mag. Marko Koprivc, ki v takšnih prevoznih sredstvih vidi tudi način ozelenjevanja mobilnosti v mestih, zmanjšanja prometne gneče in emisij.

Natalija Gulič bo vodila Socialne demokrate v Kopru, Damijan Cvetko v Mariboru

Koprski Socialni demokrati so na rednem zboru članstva za novo predsednico občinske organizacije izvolili Natalijo Gulič, ki je krmilo lokalnega odbora prevzela od Marijana Križmana. 53-letna ekonomistka je ob izvolitvi napovedala, da so pripravljeni na spremembe, poudarek pa bo dala socialnim temam. V stranko si želi vključiti tudi mlade.

Nova predsednica Natalija Gulič, ki je lani kandidirala na strankini listi tudi za državnozborske volitve, je vodstvo koprskih Socialnih demokratov prevzela od Marijana Križmana, ki je občinsko organizacijo vodil kot vršilec dolžnosti od leta 2017. Po zboru članstva je predsednica Natalija Gulič v izjavi za medije poudarila, da se je stranki v zadnjih letih naredilo veliko krivice, vendar zdaj ne iščejo krivcev, pač pa je novo vodstvo tukaj zato, da prinese spremembe.

Poudarek bo predsednica SD Koper dala sociali, pri čemer želi “pokazati ljudem, da smo na njihovi strani, jih želimo poslušati”. Tako se bo občinski odbor osredotočil na socialno šibkejše in na mladino, ki po njenem v Kopru nima nekega stičišča. “Mladim želi obenem omogočiti lažji dostop do stanovanj in do zaposlitev z višjo dodano vrednostjo, obračala pa se bo tudi k drugim skupinam,” je poudarila Natalija Gulič.

“Predvsem bi radi poslušali ljudi,” je dodala nova predsednica občinske organizacije SD Koper ter izpostavila, da želijo predvsem doseči večjo prepoznavnost med mladimi, nekaj so jih tudi že uspeli pritegniti v stranko.

Smele načrte novega občinskega vodstva je pozdravila tudi podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki se je udeležila koprskega zbora članstva. Poudarila je, da Koper lahko v slovenskem merilu postane biser, k temu pa bodo s svojimi pobudami prispevali tudi Socialni demokrati, ki imajo svetnika v občinskem svetu.

Vodstvo se je zamenjalo tudi v mariborski občinski organzizaciji SD, ki jo bo odslej vodil Damjan Cvetko. Na zboru članstva je bil za predsednika lokalnega odbora stranke izvoljen 38-letni Damjan Cvetko, ki je član stranke od leta 2000, ko se je pridružil Mlademu forumu SD na protestu proti takratnemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške Jörgu Haiderju. Nazadnje je deloval kot podpredsednik v občinski organizaciji SD Maribor. Na položaju predsednika je nasledil Antona Gačnika, ki tokrat ni več kandidiral.

Novi predsednik SD Maribor Damjan Cvetko napoveduje nadaljevanje stabilnega delovanja občinske organizacije, glede na izide volitev v letu 2018 pa tudi “potrebne prilagoditve načinov delovanja ter vpeljavo drugačnih pristopov, ki so volivcem in volivkam, članicam ter članom bolj blizu”.

Na lokalnih volitvah 2018 smo Socialni demokrati pridobili dva predstavnika v mariborskem mestnem svetu, stranka je del koalicije novoizvoljenega župana, župansko kandidatko SD, zdaj mestno svetnico Alenko Iskro pa se omenja kot najverjetnejšo podžupanjo mesta. Poleg nje v mestnem svetu Socialn demokrate zastopa še Matej Žmavc.

Kranjski župan Matjaž Rakovec: Razmišljam o optimalni strukturi mestne uprave

Novi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec po dveh mesecih županovanja še ne more podati končne ocene o tem, v kakšnem stanju je prejel občino. Zagotavlja, da se projekti izvajajo nemoteno in aktivno razmišlja o najbolj optimalni strukturi mestne uprave. V pogovoru za STA, ki ga je z njim opravila novinarka Tinkara Zupan, je izpostavil transparentnost in povezovalno politiko.

Župan Matjaž Rakovec iz vrst SD, ki je vodenje Mestne občine Kranj od Boštjana Trilarja prevzel 20. decembra lani, pravi, da je še nekoliko prezgodaj za dokončno ugotovitev o tem, v kakšnem stanju mu je predhodnik zapusti občino in ali bi lahko iz omar padli kakšni okostnjaki.

“V tej fazi se podrobneje spoznavam z občinskim sistemom in posameznimi projekti. Obenem se ukvarjam z najbolj perečimi problematikami, kot je denimo reševanje primera industrijske cone Laze,” je pojasnil Rakovec. Prepričan je, da so krajani na nedavnem zboru spoznali, da nameravajo na občini z vso resnostjo reševati okoljski problem v industrijski coni in da bodo skušali stvari kar najhitreje premakniti na bolje.

Med projekti, ki so trenutno najbolj potrebni njegove pozornosti, Rakovec izpostavlja novo obrtno industrijsko cono, ki bo pomenila dodaten zagon za razvoj občine. “Želimo si, da industrijske cone ne bi bile razpršene po več lokacijah, ampak bi se združile v eno na primerni lokaciji in v bližini ustrezne prometne infrastrukture,” pravi kranjski župan.

Prav tako se mu zdi bistvenega pomena urejanje problematike, ki se pojavlja glede gradnje nove stanovanjske soseske na Mlaki, in konsenz s krajani. Ključno je bdenje nad izvajanjem del na mostu čez Savski otok in zagotovitev, da pri bližajoči se obnovi Delavskega mostu ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev. Med pereče problematike pa šteje zavetišče za živali, ki ga občina potrebuje čim prej.

Vsi aktualni projekti po županovih besedah tečejo nemoteno in delo v mestne uprave poteka dobro. Veseli ga, da pri zaposlenih zaznava zavzetost in veselje do dela. “Je pa po drugi strani tako, da so zaposleni zaradi izpolnjevanja zakonsko določenih nalog, ki jih nalaga država, in vse bolj zapletenih postopkov, pogosto obremenjeni,” opozarja Rakovec.

Glede reorganizacije mestne uprave je Rakovec dejal, da želi na položaju direktorja nekoga, ki mu zaupa in ki mu bo pomagal uresničevati predvolilni program. Zato se je z aktualno direktorico že ob nastopu funkcije dogovoril, da na položaju ostane samo do konca marca, medtem pa bo potekal razpis za novega direktorja.

V iskanju najbolj optimalne strukture mestne uprave se nagiba se k ideji, da bi kabinet župana vezali na zaupanje, kot je to urejeno v drugih večjih občinah in na ministrstvih. “Tak način namreč omogoča, da župan že takoj ob nastopu funkcije začne delati s svojo ekipo, v katero verjame in ji zaupa. Tako že s prvim dnem lahko začne projekte za izvajanje programa, kot si ga je zadal in zaradi katerega je prejel zaupanje volivcev,” je pojasnil župan.

Prepričan je, da je v delovanje mestne uprave mogoče vnesti več mehanizmov iz gospodarstva. “Deloval bom transparentno. S povezovalno politiko se bom zavzemal za premostitev ključnih problemov,” je napovedal Rakovec in dodal, da bo svoje izkušnje iz sveta gospodarstva in športa usmeril v javni interes ter bo s svojimi poznanstvi odpiral vrata Kranju na državni ravni in v gospodarstvu, predvsem pri novih investicijah in odpiranju novih delovnih mest.

Župan Rakovec v mestnem svetu nima koalicije, vendar zaenkrat zaradi tega ni imel večjih težav. Naklonjen je medsebojnemu povezovanju v obliki projektne koalicije. Kljub temu pa meni, da bo z določenimi listami oziroma strankami potrebna tudi uradna koalicija, da bo delo lahko potekalo uspešno. Kar se tiče podžupanov, trenutno razmišlja, da bi poleg Janeza Černeta imenoval še enega, kakor je predvideno tudi v trenutnem proračunu, vendar s tem ne bo hitel.

V občinske načrte za prihodnja leta želi čim prej uvrstiti projekte iz svojega volilnega programa. Prioritetno si bo prizadeval za vzpostavitev novega izvoza z avtoceste Kranj – sever ob hitri cesti Preddvor – Kranj – Škofja Loka, ki bi jo Kranj lahko dobil tudi na račun bližajočega se predsedovanja Slovenije Svetu EU, ko bo osrednja protokolarna lokacija Brdo pri Kranju.

Zagotoviti namerava tudi več parkirnih prostorov v Starem Kranju in strnjenih naseljih, več cenovno dostopnih stanovanj in ustanovitev kranjskega stanovanjskega sklada ter vzpostavitev novih kakovostnih delovnih mest, pri čemer napoveduje, da bo že prihodnji mesec v Kranju na voljo več kot 150 novih delovnih mest.

Starejšim občanom bodo zaradi pomanjkanja mest v domu skušali pomagati z alternativnimi oblikami varstva. Občino čaka tudi kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025. Poleg tega bodo začasno z novimi nadstrešnicami uredili obstoječo avtobusno postajo, nato pa začeli graditi novo. Pri tem je Rakovec še vedno prepričan, da lahko glavni center mobilnosti uredijo ob železniški postaji.

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Pred nedeljskim 2. krogom županskih volitev pozivamo volivke in volivce k udeležbi ter podpori kandidatom SD

Socialni demokrati pred nedeljskim glasovanjem v občinah, kjer bo potekal drugi krog županskih volitev, volivke in volivce pozivamo k udeležbi na volitvah, da s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Podpora županskim kandidatom Socialnih demokratov pomeni glas za takšno lokalno skupnost, kjer bo poskrbljeno tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za takšne občine, kjer se dobro živi ter se dviguje kvaliteta življenja vseh občank in občanov. Naše županske kandidatke in kandidati želijo pokazati, da našim obljubam sledijo dejanja, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo pravo energijo ter znanje za uspešno vodenje občin.

Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst SD zaupajo prihodnost lokalnega razvoja.

Naše kandidatke in kandidati si želijo izpeljali projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo Socialni demokrati voditi razvoj Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse.

V drugi krog se je uvrstilo še osem kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), skupni kandidat v občini Slovenske Konjice ter osem s podporo Socialnih demokratov.

Spoštovane volivke in spoštovani volivci, želimo si, da jih v nedeljo, 2. decembra, z udeležbo na volitvah močno podprete tudi sami.

Županski kandidati in kandidatke SD, skupni kandidat in kandidati s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice

Dejan Karba – Občina Ljutomer

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju

Martin Rebolj – Občina Moravče

Emil Šmid – Občina Radenci

***

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni kandidat SD, SMC in DeSUS

***

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD

Tilen Klugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD

***

Aleš Bržan – Mestna občina Koper – s podporo SD v 2. krogu

Saša Arsenovič – Mestna občina Maribor – s podporo SD v 2. krogu

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Urška Repolusk – Občina Ruše – s podporo SD v 2. krogu

Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.