Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo

/in , , /by

V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.

Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.

Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.

Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.

V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.

Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora

/in , , , /by

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije. V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.

Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil dr. Jernej Pikalo.

»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.

Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

/in , , /by

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Zbor v Slovenj Gradcu: “Brez socialnega dialoga je kapitalizem močnejši.”

/in , , /by

Danes se je v Slovenj Gradcu nadaljeval krog pogovorov s članstvom pred novembrskih kongresom. Osrednje vprašanje teh pogovorov je, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi odstopa prve sindikalistke Lidije Jerkič z mesta predsednice Ekonomsko – socialnega sveta. “To je slab signal. Socialni demokrati si bomo še naprej prizadevali za povrnitev dialoga med vsemi socialnimi partnerji,” je dejal Židan in pozval vse partnerje, da nadaljujejo socialni dialog. V svojem nastopu je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. Novi izzivi pa po njegovih besedah od SD terjajo, da svoja prizadevanja razširi na nova področja: “Spremembe se dogajajo. Njihovo aktivno upravljanje je edina pot, da se razvijemo v trajnostno družbo. Zato trije paketi: zeleni, razvojni in socialni.”

Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.” Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. Kot najpomembnejši del socialnega paketa je poudaril nujnost, da sisteme socialnega zavarovanja zastavimo tako, da bodo zagotavljali blaginjo in varnost tudi v prihodnjih desetletjih.

Tomi Godec, namestnik glavnega tajnika stranke, je v Slovenj Gradcu predstavil načrtovane organizacijske spremembe, pri tem pa izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnimi organizacijami, stranko pa organizacijsko krepijo za nove izzive pred nami.

V današnjem panelu so sodelovali evropski poslanec dr. Milan Brglez, predsednica Ženskega foruma in državna sekretarka Martina Vuk in vodja strankinega strokovnega sveta za okolje mag. Tanja Bolte. Brglez se je navezal na današnja dogajanja v Ekonomsko – socialnem svetu in poudaril, da “smo brez socialnega dialoga šibkejši, kapitalizem pa močnejši. Brez socialnega dialoga, ki lahko edini gradi soglasja namesto konflikta okoli ključnih razvojnih in socialnih vprašanj, ne moremo napredovati.” Tudi v Evropski uniji vidi Brglez po nekaj mesecih dela v Bruslju in Strassbourgu nujnost, da se borimo za svoje cilje, pri tem pa je potrebno odločneje zagovarjati socialno pravičnost in na vrh prioritet postaviti podnebne spremembe.

Martina Vuk je poudarila, da ima Slovenija odličen šolski sistem, ki izobražuje mladino, da razmišlja o prihodnosti. Pri tem je pozdravila “organiziranje mladih, ki na shodih opozarjajo na takojšnje ukrepanje glede boja s podnebnimi spremembami. Na vseh nas je, da jih slišimo in ukrepamo.”

Na to se je navezala tudi mag. Tanja Bolte in poudarila, da smo naredili velik napredek v razumevanju resnosti podnebnih sprememb. Kot direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila načrte za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, odgovarjala pa je tudi na druga vprašanja o perečih okoljskih problemih na Koroškem.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v ponedeljek, 30. septembra 2019, ob 18. uri v Dominikanskem samostanu na Ptuju.

V Kopru o upravljanju sprememb zato, da Slovenijo pripravimo na prihodnost

/in , , /by

V Kopru se je v ponedeljek, 23. septembra, nadaljevala predkongresna turneja, na kateri se Socialni demokrati s članstvom pogovarjamo o izzivih pred Slovenijo in vprašanju, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Uvodoma je polno Zeleno dvorano koprskega Obrtniškega doma pozdravil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je dejal, da stranke sestavpljajo ljudje. “Če so v stranki dobri ljudje, nastanejo dobre ideje in dobri programi,” je poudaril Bržan in zaželel partnerjem v SD uspešno nadaljevanje njene zgodbe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. “Zato smo še danes vodilni pri boju za socialne pravice, a pred novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe, hočemo na novo opredeliti tudi svojo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in povezano družbo.”

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti.

“Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami,” pravi Židan. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času. Tako kot imajo mediji svojo vlogo v demokraciji, imajo stranke nalogo skrbeti za organiziran in vključujoč demokratični proces. “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan,” je poudaril Levanič. Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

Zbor socialne demokracije v Kopru se je sklenil z aktivnim pogovorom, na katerem so skupaj s publiko sodelovali dr. Patrick Vlačič, Gregor Strojin, dr. Anja Kopač in Tin Kampl.

“Vse spremembe lahko upravljamo le skupaj. Politika upravlja z države, a to je mogoče le z zaupanjem ljudi. Zato danes prosperirajo preproste, a kratkoročne rešitve, medtem ko se dolgoročni izzivi puščajo ob strani,” je opozorila dr. Anja Kopač, pri tem pa navedla spremembe v socialnih sistemih, kot so pokojninsko, zdravstveno ali zavarovanje za primer brezposelnosti ali oskrbo v starosti. “Če hočemo, da ti sistemi varnosti vzdržijo, potrebujemo rešitve v smeri enotne pogodbe o zaposlitvi in univerzalnega socialnega zavarovanja,” je podarila Kopačeva.

Dr. Patrick Vlačič je opozoril, da ni potrebno biti znanstvenik, da vidiš veliko obremenjevanje narave. “Narava je krhka, mi Primorci pa smo to lahko videli letos poleti, ko zaradi okoljske katastrofe naenkrat nismo mogli piti vode iz pipe, in kjer je oskrba z vodo resen izziv za naprej.” Pozdravil je zeleni zasuk stranke, saj sedanji čas terja nove odgovore in tudi nove poti do ljudi in rešitev, ki jih potrebujejo za svoja življenja.

Mag. Mojca Kleva Kekuš je celoto strankinih namer zaobjela z ambicijo, da “zagotovimo visoko kakovost življenja, zato pa je potrebno povezati vsebino in organiziranost stranke.” V kritičnem nagovoru je pozdravila načrtovane programske in organizacijske spremembe: “Dobro organizirana stranka je potrebna, ker imamo tudi tukaj, na Obali in drugod, dobre ideje in dobre rešitve, med ljudmi in na tem svetu pa živimo z odprtimi srci in odprtimi očmi.”

Tin Kampl je dejal, da je naše osrednje vprašanje “Zakaj?”. Odgovor na to so naše sanje in vizija. To vidi kot najpomembnejši mobilizacijski faktor, da se družba poveže in nagovori mlade, da se povezano nagovori probleme, kot sta prekarnost ali pomanjkanje stanovanj za mlade: “Mladim ljudem moramo zagotoviti prehod na trg dela, stabilne in varne zaposlitve ter dostop do stanovanj, ker odsotnost rešitev ogroža celoten sistem socialne varnosti kot bistva povezanosti naše družbe.”

Gregor Strojin, sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, je opisal svojo življenjsko pot in pri tem kot svoje politično vodilo navedel ambicijo, da bi tudi njegovi otroci imeli enake možnosti, kot jih je imel sam. Opisal je sprejete in načrtovane spremembe na področju pravosodja in ocenil, kako je boljše funkcioniranje pravne države pomembno za pravičnost v družbi: “Če bo prišlo tukaj do rezultatov, bo to koristilo tudi gospodarstvu in ljudem.” Omenil je tudi, da ima Slovenija eno od najbolj naprednih držav, tudi na področju varovanju okolja, a da na mnogih področjih ni sodne prakse. Zato je opozoril na pomen organizirane družbe ljudi, ki se v lokalnih okoljih na praven način borijo za svoje cilje.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v petek, 27. septembra, ob 18. uri v prostorih Hostla v Slovenj Gradcu.

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

/in , , /by

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.

Prirejeno po STA.

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

/in , , , /by

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

/in , , , /by

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Matjaž Han: Močne lokalne skupnosti so hrbtenica uspešne državne politike

/in , , , , /by

Danes je v Državnem zboru potekalo srečanje županj in županov Socialnih demokratov z vodstvom stranke SD. Nekajletna srečanja so postala delovni panel, na katerem so udeleženci tudi tokrat osvetlili ključne aktualne vsebine, povezane z lokalnim, regionalnim in državnim razvojem.

Sogovorniki so se strinjali, da lahko zgolj močna povezanost in sinhronost izzivov lokalnih skupnosti ter usmeritev državne politike da prave in usmerjene rezultate, med drugim tudi pri vprašanjih regionalizacije, pri sprejemanju državnega proračuna ter prihodnje finančne perspektive. V okviru slednje se bo treba po besedah županov dobro pripraviti, predvsem velja več pozornosti po njihovem usmeriti na ukrepe za lažje in učinkovitejše pridobivanje sredstev za obvezni delež udeležbe občin pri črpanju evropskih sredstev.

Da je času, ko se je na povprečnine gledalo samo z vidika “preživetja občin” odklenkalo, so si bili skupni župani ter predstavniki vodstva stranke SD, ko te, kot pravijo, realno predstavljajo tako sredstva za izpolnjevanje čedalje večjega števila zakonskih obveznosti, ki jih na občine daje država: “Hkrati s tem pa so občine, prav v časih krize, ko se je močno rezalo v proračune lokalnih skupnosti, zmogle investicije, s tem pa spodbujale prepotreben razvoj in praktično nadomeščale manko države na vseh področjih, v največji meri pa prav pri investicijah,” je na srečanju poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“Socialni demokrati se zavedamo, da je le močna in povezana strankarska mreža zagotovilo za realizacijo ter postavitev dobrih in realnih programskih točk stranke,” je povzel predsednik stranke mag. Dejan Židan, ki prihajajoči programski kongres SD, ki bo potekal 9. novembra v Velenju, vidi kot enkratno priložnost: ”Za izzive sedanjosti in prihodnosti, med temi gre okoljsko-podnebnim vsebinam dati še posebno prioriteto, stranka Socialnih demokratov da velik pospešek v našem in evropskem političnem prostoru,” je zaključil.

SD pozdravila sestavo Evropske komisije: Nov zeleni dogovor je najpomembnejši projekt EU

/in , , , /by

Evropska unija je danes dobila oris svojih bodočih petletnih ambicij, politik in tudi, skozi vodstvene kadre, svojega dejanskega potenciala, da obljubljeno na volitvah tudi uresniči.

Socialni demokrati z velikim optimizmom sprejemamo odločitev, da bo najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor, zaupan prvemu kandidatu socialne demokracije Fransu Timmermansu. Ob iskreni želji, da na prvo mesto postavimo okolje in Evropo ter Zemljo rešimo pred črnimi scenariji, je vodstvo socialne demokracije logična in prava izbira.

V tem kontekstu prav tako pozdravljamo resor kriznega upravljanja, ki je bil dodeljen Janezu Lenarčiču. Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv, ki je v preteklem obdobju močno bremenil tudi Slovenijo. Kot preizkušen diplomat je dobil odličen portfelj, preko katerega lahko tudi Slovenija s skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko krepi svoj ugled in proaktivni pristop k razreševanju in upravljanju mednarodnih kriznih žarišč.

Odločitev pozdravljam, saj gre za izjemno pomembno področje, ki pokriva pomoč tako državam članicam EU kot tudi po svetu pri naravnih in drugih katastrofah, tako s humanitarnim delom kot z zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2021.

Tanja Fajon, evropska poslanka S&D in podpredsednica SD

Predsednica Evropske komisije je ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. Naš kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi. Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša.

Milan Brglez, evropski poslanec S&D

Dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za evropskega komisarja Lenarčiču je po eni strani velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost za Slovenijo. Da ta v času (pre)mnogih kriz, povezanih z nepredvidljivimi naravnimi nesrečami kot izrazu okoljske problematike ter posledic kriznih žarišč v širšem mednarodnem okolju vrednoti solidarnosti, kot eni izmed temeljih vrednot Evropske unije, da pomen in težo, ki si jo ta, še bolj pa vsi njeni državljani in državljanke zaslužijo.

Matjaž Nemec, poslanec SD in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora

Verjamemo, da je to nova priložnost za utrditev vrednot solidarnosti, varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic kot temelja evropske ideje in evropske prihodnosti.