SD trden člen koalicije, a ta potrebuje višje ambicije

Predsedstvo SD je obravnavalo aktualne politične zadeve, predvsem pa razpravljalo o prioritetah ministrstev pod vodstvom Andreje Katič, mag. Zorana Pozniča in dr. Jerneja Pikala v letu 2020. Predsednik SD mag. Dejan Židan je ocenil, da ministri SD vodijo s spreminjanjem stvari na bolje, za državo in za ljudi. “To ambicioznost pa pričakujemo tudi od drugih,” pravi Židan.

Bitka Pohorskega bataljona je za vedno del našega DNK zapisa

Slavnostni govornik na letošnji spominski slovesnosti na Osankarici dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je na temeljih antifašističnega in partizanskega boja zgrajena samostojna Slovenija. Prireditve se je udeležilo številno članstvo SD na čelu s predsednikom Dejanom Židanom.

“Vsi mi imamo svoj glas. In z njim moramo povedati, kaj je prav.”

S pogovorom s Tanjo Fajon na predvečer 70. obletnice splošne deklaracije o človekovih pravicah Ženski forum SD zaokrožil 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Medtem ko je jasno vidna potreba po nadgradnji koncepta človekovih pravic, se doma in po svetu soočamo s poizkusi njihovega teptanja.

Židan na kongresu nemške SPD

Predsednik SD Dejan Židan se v Berlinu udeležuje kongresa nemške SPD, kjer je čestital novemu vodstvu in se zavzel za okrepitev sodelovanja, pozdravil pa je tudi premik v levo in v zeleno, ki po članskih volitvah zaznamuje najstarejšo evropsko socialdemokratsko stranko.

Kongres SD: Pogled v razvojno prihodnost

Kongres Socialnih demokratov je postregel z najnaprednejšim pogledom, kako se moramo kot družba odzvati na spremembe v svetu, ki se spreminja z nesluteno hitrostjo. Panel s pogledom na #razvojno prihodnost je prinesel razpravo o tem, kako se odzvati na priložnosti in pasti, ki skozi tehnološki razvoj pomembno spreminjajo naše življenje in delo.

Socialni demokrati so v dokument Pogled v prihodnost zapisali ugotovitev, da »industrijske politike dvajsetega stoletja, razumevanje prostora in časa izpred deset ali več let, ne odgovarjajo več realnosti v sedanjosti, kaj šele enigmam, ki jih pred nas postavlja prihodnost«, ter, da »podjetnost in inovativnost tako že dolgo ne predstavljata le podjetniške in gospodarske aktivnosti, ampak prihodnji model stalno razvijajoče se družbe, ki na vsakem koraku spodbuja ustvarjalnost svojih ljudi«.

Kako z ustrezno razvojno politiko odgovoriti na izzive časa so na panelu z naslovom Pogled v #razvojno prihodnost na 12. Kongresu razpravljali: dr. Jernej Pikalo, podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport, mag. Zoran Poznič, minister za kulturo, dr. Jože Damijan iz Ekonomske fakultete UL, Klaro Sitar iz Startup Velenje ter Igor Zorko, Digitalna koalicija. Panel je vodil dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na MIZŠ pristojen za področje znanosti in visokega šolstva.

Na panelu so udeleženci odgovori na izzive digitalizacije in avtomatizacije, zaradi katere naj bi bilo ogroženih več kot četrtina delovnih v Sloveniji, kot jih poznamo danes. Govora je bilo o nujnosti za dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva, ki se lahko doseže le s povečanjem izdatkov za raziskave in razvoj. Sogovorniki so se dotakniti tudi nujnosti povečanje ekonomske demokracije v obliki udeležbe delavcev pri dobičku ter demokratizaciji  na delovnem mestu.

Razpravljali so tudi o drugih izzivih, ki čakajo Sloveniji če želi, kot so Socialni demokrati zapisali v kongresni dokument, da Slovenija doseže odmik od masifikacije h kakovosti in od masovne proizvodnje k butičnosti. S ciljem, da postati zelena butična destinacija vrhunskih storitev in proizvodov. To mora po mnenju Socialnih demokratov postati skupna strategija vseh sektorjev, tako gospodarstva kot javne uprave.

Del sprejetih programskih izhodišč na kongresu je tudi načrt zelenih naložb, vreden preko 30 milijard evrov za naslednjih 10 let, za pospešena vlaganja v socialno, energetsko, prometno, digitalno in razvojno infrastrukturo. Socialni demokrati želijo s tem v družbi začeti razpravo o nujno potrebnih investicijah, ki jih država potrebuje za razogljičenje energetike, vzpostavitev trajnostne mobilnost z moderno železnico in javnim potniškim prometom, pospešitev vlaganj v znanje, raziskave in razvoj. Ob ohlajanju gospodarske rasti je to tudi fiskalni stimulus, da v času (še vedno) nizkih obrestnih meri v naslednjih 10 letih moderniziramo infrastrukturo z naložbami, ki odgovarjajo na vrsto družbenih potreb in imajo širše multiplikativne razvojne učinke.

Naložbeni sklad je izrecno podprl tudi ekonomist dr. Jože P. Damijan, ki je sodeloval na panelu o razvojni prihodnosti, saj ocenjuje, da je ambiciozen. »Gre v skladu s tem, kje so največji problemi, ne samo Slovenije, temveč tudi globalno. Vsebuje ključne potrebe podnebnih sprememb, infrastrukture in socialnih vprašanj,« ocenjuje Damijan, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Kongres SD

Kongres SD: Pogled v zeleno prihodnost

Socialni demokrati so na 12. kongresu v Velenju v središče svojih politik in prioritet delovanja postavili varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.

Kot so zapisali v programu Pripravljeni na prihodnost “podnebne spremembe, globalno segrevanje, otoki odpadkov sredi oceanov, suše, poplave in lakote, ki v beg silijo desetine milijonov ljudi, so katastrofični simptomi slabega upravljanja držav v kapitalistični družbi, ki dopušča revščino, neenakost, podrejenost ljudi in okolja kapitalu, interesom in brezbrižnemu hedonizmu peščice ljudi, ki v družbeni solidarnosti in enakih možnostih za vse, vidijo predvsem omejitve lastnega neskončnega bogatenja. Na račun okolja in ljudi. To zgodovinsko krivico je potrebno končati. Ni Planeta B.” 

Ob napredni solidarnosti in zavezanosti razvojnim politikam, so Socialni demokrati tako v Velenju, ki je primer dobre prakse sanacije močno degradiranega okolja in primer dobre prakse uvajanja alternativnih energentov, odprli novo poglavje svojega delovanja, katerega jedro tvorijo nova zelena politika, solidarnost in razvoj. 

Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.

 “Imamo znanje, potrebujemo zagon. Investirajmo v prihodnost,” so še sporočili Socialni demokrati na 12. Kongresu

Celotna fotogalerija kongresa.

Dr. Jernej Štromajer

Jernej Štromajer: Za krepitev vloge znanosti v politiki

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.

Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.

Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”

Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.

Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.

Povzeto po STA.

Matjaž Nemec

SD: Vlada naj razglasi podnebno krizo in urgentno pristopi k ukrepanju

Socialni demokrati so danes ob robu podnebnega posveta v Državnem zboru Vladi Republike Slovenije predlagali, da razglasi podnebno krizo in s tem pripravi celovit načrt nujnih podnebnih ukrepov. S tem je poslanska skupina stranke opozorila na eno od najpomembnejših zahtev, ki jih je v programskem dokumentu sprejel tudi 12. kongres SD minuli vikend v Velenju.

Matjaž Nemec, podpredsednik Socialnih demokratov, je na podnebnem posvetu v Državnem zboru zato predstavil pobudo za razglasitev podnebne krize, da tudi Slovenija po zgledu drugih držav, med njimi tudi Avstrije, kot najvišjo prioriteto obravnava spremembe v ozračju, prilagajanje nanje in prizadevanja za omilitev grozečih posledic. Poudaril je, da “podnebne spremembe predstavljajo tolikšno grožnjo za človeštvo, za naravo, njeno biodiverziteto in sposobnosti planeta za samoobnavljanje, da je potrebno odločno in takojšnje ukrepanje. Slovenija se segreva dvakrat hitreje, zato je tudi stopnja nujnosti za podnebno prilagajanje in omilitev posledic toliko večja.”

Socialni demokrati v pobudi vladi predlagajoo, da z razglasitvijo podnebne krize določi nove podnebne cilje z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, med drugim pa predlagajo tudi več ukrepov, kot so spodbude razogljičenju v vseh sektorjih, še posebej pa v energetiki, transportu, kmetijstvu, industriji in javnem sektorju, zeleno proračunsko in davčno reformo, zmanjšanje obsega cestnega prometa z modernizacijo železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, tehnološko in energetsko prenovo energetsko intenzivnih industrijskih panog, pa tudi spodubde za spreminjanje življenjskih vzorcev in večjo varčnost življenjskih, prehranskih, potrošniških in potovalnih navad. Kot poseben ukrep so navedli tudi potrebo po ozaveščanju o podnebju in odgovornem okoljskem ravnanju v sklopu rednih izobraževalnih programov osnovnih in srednjih šol.

Matjaž Nemec je predstavitev pobude zaključil z besedami, da “nimamo plana B in ne planeta B, zato nam ostane le plan A – akcija”, pri tem pa podčrtal nujnost razglasitve podnebne krize, da ukrepanje v vseh resorjih in v vseh sektorjih umestimo z najvišjo možno prioriteto s centralno koordinacijo vseh aktivnosti v državi.

Dejan Židan

Židan na podnebnem posvetu: “Podnebna kriza zahteva resno ukrepanje!”

Danes v Državnem zboru poteka druga razprava v seriji dogodkov »Soglasje za prihodnost«, s katerimi želi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan parlament utrditi kot središče javne razprave o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Na posvet z naslovom »Podnebni dogovor«, ki ga Državni zbor organizira skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanost in umetnosti ter Umanotero, se je prijavilo veliko število udeležencev iz politike, znanosti, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Mag. Dejan Židan je v uvodu današnjega posveta dejal, da je polna Velika dvorana dokaz za to, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo problematike podnebnih sprememb in da smo kot družba odločeni tudi ukrepati. Pri tem je poudaril, da »podnebje našega planeta ni stalnica, a se v človeški zgodovini še nikoli ni spreminjalo tako hitro, kot zdaj. Segrevajo se tla, ozračje, reke in morje. Talijo se ledeniki, gladina morij se zvišuje. Pri tem pa Slovenija ni izjema, o čemer, na primer, pričajo izmerjene spremembe temperature, ki so zaradi naše lege celo večje kot v svetovnem povprečju.«

Pri tem je spomnil, da je vzrok segrevanja jasen. Človeštvo je tisto, ki s svojo dejavnostjo spreminja sestavo ozračja in lastnosti površja do te mere, da se je energijsko ravnovesje na površini Zemlje spremenilo. Pri tem je Židan prepričan, da niso jasni samo vzroki, ampak tudi rešitve: »Poglavitna rešitev je gotovo opuščanje rabe fosilnih goriv, pa zaustavitev sečnje gozdov in zmanjšanje dodatnih izpustov v kmetijstvu z živinorejo. K zmanjšanju izpustov lahko pomembno pripomoremo z manj potrošniškim življenjskim slogom in z različnimi pristopi k zmanjšanju rasti svetovnega prebivalstva. Za uspeh pa je nepogrešljiva tudi učinkovitejša raba energije, ki je možna povsod: pri industrijskih postopkih, v stavbah, prometu, pri pridelavi hrane in prehranskih navadah.«

Pri tem je Židan izpostavil tudi številne etične razmisleke o pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti, ki jih sprožajo vzroki in posledice podnebnih sprememb. Slednje so namreč izrazito nepravične. Povzročili so jih bogati, posledice pa nosijo predvsem revni, ki se bodo nanje tudi težje prilagajali. »Najbolj tragično pa je, da bodo največje breme posledic podnebnih sprememb nosili današnji mladi in še nerojeni otroci. Tisti torej, ki niso prav nič krivi za izpuste toplogrednih plinov. Tisti, ki danes ne morejo sodelovati pri mednarodnih podnebnih pogajanjih in pri oblikovanju političnih ter gospodarskih odločitev.«

V nadaljevanju je Židan opozoril, da se Slovenija po kazalnikih in mnenjih stroke s podnebnimi spremembami ne spopada dovolj uspešno. Tako še nismo uspeli pomembneje povečati deleža energije iz obnovljivih virov, od leta 2014 dalje pa emisije toplogrednih plinov celo povečujemo, slovenski energetski in podnebni načrt pa je med vsemi državami Evropske unije označen za daleč najmanj ambiciozen.

Zato je pozval, da skupaj, v sodelovanju politike, znanosti in civilne družbe, Slovenija nadoknadi zamujeno: »Zadnji čas je, da v problematiko zagrizemo z odkritim dialogom in z iskanjem konstruktivnih rešitev, predvsem pa z vso resnostjo, ki jo podnebna kriza zahteva. Zaradi današnjega dogodka jutrišnji dan sicer ne bo bistveno drugačen, verjamem pa, da bo s tem narejen pomemben korak v smeri okoljsko odgovornejšega ravnanja in vedenja.«

Fotogalerija 12. kongresa SD

Velika fotogalerija kongresa

To soboto je v Velenju potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka na novo opredelila izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju.

Stranka je v vsebinskem in organizacijskem smislu odgovorila na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom. Kongres je moderniziral strankin statut, da se poglobi (digitalne) demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Poglej si veliko fotogalerijo 12. Kongresa Socialnih demokratov.