Koprivc je uvodoma v obrazložitvi vprašanja opozoril, da zadnja novela zakona o tujcih (ZTuj-2F) spreminja določbe, ki urejajo možnost izdajanja začasnega dovoljenja za prebivanje zaradi študija (44. člen v povezavi s 33. členom), kar je vezano na možnost študija tujih (mednarodnih) študentov v Sloveniji. Kot je pojasnil, je cilj akcijskega načrta Strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva povečanje števila tujih študentov na študijskih izmenjavah, praksi ali rednem študiju v Sloveniji, zato je po mnenju poslanca tovrstno nepotrebno administrativno ali birokratsko zaostrovanje pogojev za študij v Sloveniji korak v nasprotno (napačno) smer.

Kot je pojasnil, si Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva namreč prizadeva za slovensko visoko šolstvo kot del globalnega visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševalo v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. »S tem bo lahko slovensko visoko šolstvo postalo prepoznaven mednarodni center znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov,« je poudaril.

Sprememba zakona o tujcih, ki umika dosedanjo dikcijo, da »kot dokaz o izpopolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovnik znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, zadošča pisna izjava študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali« (ZTuj-2-NPB4), nas po mnenju Koprivca oddaljuje od strateških ciljev te države in otežuje internacionalizacijo našega visokošolskega prostora ter s tem slabša pogoje za delo naših visokošolskih zavodov in otežuje njihov razvoj, internacionalizacijo in mednarodno primerljivost ter kakovost.

Ob tem je poslanec izpostavil, da sprememba zakona namesto jasne zakonsko določene možnosti pisne izjave glede sredstev za preživljanje predvideva, da bo način ugotavljanja in periodičnega preverjanja zadostnih sredstev za preživljanje, določil minister, pristojen za notranje zadeve.

V luči navedenega je zato poslanec ministra vprašal:

• Ali je bilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vključeno v medresorsko usklajevanje predloga novele zakona o tujcih (ZTuj-2F)? In če da, kako je opozorilo na (možnost) poslabšanje pogojev in povečevanje nejasnosti teh za študij v Sloveniji v luči zakonskih sprememb? In če je opozorilo, zakaj očitno ni bilo upoštevano?
• Kako bo novela zakona o tujcih (ZTuj-2F) vplivala na internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva?
• Ali je (in če ni, zakaj ne) ministrstvo, pristojno za izobraževanje zakonske spremembe, ki vplivajo na položaj mednarodnih študentov uskladilo z deležniki (Rektorska konferenca RS in Študentska organizacija Slovenije)?
• Kakšen način (in kdaj) ugotavljanja in periodičnega preverjanja zadostnih sredstev za preživljanje bo določil minister za notranje zadeve?
• Ali lahko ministrica za izobraževanje in minister za notranje zadeve zagotovita, da nobena sprememba, ki jo bo določil minister za notranje zadeve ne bo poslabšal pogojev za možnost študija mednarodnih študentov v Sloveniji?