Koprivc je uvodoma v obrazložitvi vprašanja poudaril, da je epidemija COVID-19 terjala in še vedno terja izvajanje ukrepov za preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje posledic širjenja te bolezni. Od spomladi 2020 sta vlada in državni zbor tako sprejela številne ukrepe, tudi takšne, ki po mnenju poslanca posegajo v ustavne pravice.

»Žal v Sloveniji že od začetka obstaja dvom v strokovnost pristopanja k sprejemanju ukrepov za obvladovanje epidemije. Začelo se je z menjavami na čelu NIJZ. V začetku aprila 2020 pa smo bili priča še javnemu pismu 25 epidemiologov z NIJZ, ki so vladi očitali, da sankcionira kritike, stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, pa da je povsem zaobšla,« je bil jasen.

Strokovno vodenje ukrepov je ob začetku epidemije v Sloveniji prevzela strokovno svetovalna skupina pod vodstvom dr. Bojane Beović. Potem pa je sredi maja 2020 v javnosti prišlo do razhajanja stališč med vlado in strokovno skupino oziroma dr. Bojano Beović v zvezi s preklicem epidemije in odpiranjem meja. Dr. Beović je takrat izjavila, da preklic epidemije (31. 5. 2020) ni prišel od stroke, pač pa iz vladnih služb. Prav tako je povedala, da o tedanjem odprtju meja strokovna skupina ni odločala in ji ni znano, na čigavo pobudo se je to zgodilo. Izjavila je celo, da jo odprtje meja skrbi: “saj se s tem glede na izkušnje iz drugih držav močno poveča možnost za nov zagon epidemije.”

Dvomi v strokovnost vladnega spopadanja z epidemijo so se od tedaj po mnenju poslanca samo še stopnjevali. V zadnjih dneh smo, kot je zapisal, priča javnemu nestrinjanju denimo s strani dr. Fafangla o aprilskem “lockdownu” in twitter konfrontaciji glede strategije cepljenja med dr. Romanom Jeralo, dr. Bojano Beović in dr. Alojzom Ihanom na eni strani ter predsednikom vlade na drugi strani.

Ob tem je Koprivc izpostavil tudi obtožbe najvišjih vladnih predstavnikov, da so za širjenje epidemije krivi kolesarji in protivladni protestniki, kljub temu, da je dr. Beović te trditve ovrgla in v enem izmed intervjujev za tednik Mladino dejala naslednje: “niti povečevanje druženj, niti kolesarski protesti, niso prinesli nobenega dodatnega problema, dodatnih primerov.” Izpostavila pa je, da je težavo povzročilo odpiranje meja, kar pa je vlada takrat (maj, junij 2020) izvedla mimo strokovne skupine.

»Med ljudmi zato obstaja utemeljeno prepričanje, da vlada zlorablja epidemijo v politične namene. Nekaterih ključnih ukrepov, ki jih predlaga stroka z namenom omejevanja širjenja epidemije, vlada ne sprejme. Na drugi strani pa sprejema ukrepe, ki posegajo v svobodo državljank in državljanov, kljub temu, da stroka teh ukrepov ne vidi kot potrebnih za preprečevanje širjenja epidemije,« je opozoril.

Ob tem je izpostavil 32. člen Ustave RS, ki govori o omejitvi pravice do svobode gibanja, in sicer zgolj, če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni.
»Vprašanje je torej, ali so vsi ukrepi, ki jih je sprejemala vlada in so omejevali ustavne in druge pravice, namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Če je vlada sprejemala ukrepe, ki niso skladni s predlogi strokovne skupine, potem je utemeljeno pričakovati, da ima vlada za te ukrepe neko drugo strokovno podlago. V nasprotnem primeru pomeni, da je vlada omejevala pravice z ukrepi, ki niso bili namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Slednje pomeni neustavno samovoljo in neutemeljeno tiranijo nad državljankami in državljani,« je zaključil poslanec.

V luči navedenega je zato Koprivc prosil za pojasnilo razhajanj med predlogi strokovne skupine, ustanovljene pri Ministrstvu za zdravje in vladnimi ukrepi ter zakaj je do razhajanj prišlo.

In sicer v zvezi:
– s spreminjanjem režima prehajanja državne meje,
– z omejevanjem ustavne pravice do svobode gibanja,
– z omejevanjem prehajanja občinskih in regijskih meja,
– z lockdownom med 1. in 11. aprilom 2021,
– z izvajanjem pouka in študijskih obveznosti,
– s spremembami strategije cepljenja.

Prav tako je poslane vlado prosil za posredovanje  zapisnikov razprav omenjene strokovne skupine ter njihove predloge vladi. Obenem pa želi Koprivc tudi odgovor na vprašanje, katere so bile strokovne podlage oz. kakšni so bili strokovni argumenti vlade za sprejetje ukrepov, ki so odstopali od predlogov s strani strokovne skupine