Industrijska politika EU mora po Hanovih besedah posebno pozornost namenjati sektorjem, kjer ima unija konkurenčno prednost in kjer obstaja potencial za rast. Pri tem je izpostavil vesoljski sektor, digitalne tehnologije, farmacevtsko industrijo in biotehnologijo. Obenem pa se mora industrijska politika usmeriti tudi na področja, ki potrebujejo gospodarsko varnost in ki bodo prispevala k neodvisnosti EU.

Za ohranjanje konkurenčnosti in gospodarsko varnost unije pa je ključno dobro delovanje notranjega trga EU, je medtem ob obravnavi letnega poročila o notranjem trgu in konkurenčnosti dejal minister.

Letno poročilo, ki jim ga je predstavil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, je po Hanovem mnenju eno pomembnejših političnih poročil in dobra osnova za nadaljnjo krepitev EU.

Ministri so danes razpravljali še o predlogu uredbe o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, katerega cilj je izboljšati plačilno disciplino in zaščititi podjetja pred negativnimi učinki zamud.

Minister Han je izpostavil pomen spoštovanja plačilnih rokov za zagotavljanje likvidnosti in poudaril, da je ukrepanje nujno. »Vendar pa morajo biti pravila v težkih časih takšna, da gospodarstva ne bodo omejevala, ampak mu pomagala,« je dejal.

Predlagani 30-dnevni najdaljši možni plačilni rok v gospodarskih pogodbah bi namreč lahko po njegovem mnenju nesorazmerno posegel v pogodbeno svobodo. Prav tako se Slovenija boji, da bi vzpostavitev izvršilnih organov v članicah, kot predlaga komisija, prinesla podvajanje dela in pristojnosti sodišč ter veliko stroškovno obremenitev za države članice. Zato bo treba poiskati ustreznejše rešitve, so njegove besede navedli na gospodarskem ministrstvu.