Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob sprejemu predloga zakona dejal, da je bila decembra 2022 tradicija reje lipicancev vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. »Na ministrstvu in vladi se močno zavedamo pomena tega našega bisera – ne samo za slovenski turizem, pač pa tudi z vidika skrbi za lipicance in z vidika tradicije reje, ki jo želimo razvijati in ohranjati za naše prihodnje rodove. Prav s to odgovornostjo smo pripravili predlog novega zakona,« je izpostavil.

Z novim Zakonom o Kobilarni Lipica vlada ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. »Želimo omogočiti še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici,« je poudaril minister Han.

»Želimo si, da Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center. S predlogom zakona zato ohranjamo visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarni Lipica,« je še dejal Han.

Kot je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, so pri usklajevanju zakona vključili vse deležnike, zato verjame, da predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti, zaradi česar bo Lipica zasijala v vsem svojem sijaju.

Predlog predvideva, da bo družba Holding Kobilarna Lipica z uveljavitvijo zakona nadaljevala delo kot družba Kobilarna Lipica, v roku šestih mesecev pa ji bo pripojena sedanja družba Kobilarna Lipica, ki je bila ustanovljena za izvajanje javne službe.

Ne bi šlo več za sistem s koncesijo za izvajanje javne službe, ampak bi bila nova družba zadolžena za uresničevanje javnega interesa, torej za skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami (npr. čredo konj, posestvom, tamkajšnjimi stavbami), te pa bi tudi tržila. Ker bi tržne prihodke ustvarjala s premoženjem države, bi morala družba državi letno plačevati nadomestilo, in sicer v višini vsaj treh odstotkov od tržnih prihodkov.

Družba bi imela tričlansko upravo, v kateri bi bila poleg generalnega direktorja še direktorja za konjerejo in konjeništvo ter za turizem. Predlog predvideva šestčlanski nadzorni svet, od katerih bi bili trije predstavniki ustanovitelja, dva zaposlenih in eden lokalne skupnosti, je pojasnil Frangež. Nadzornike bi na podlagi javnega razpisa akreditiral Slovenski državni holding (SDH).

Gospodarsko ministrstvo med glavnimi razlogi za spremembo modela upravljanja kobilarne navaja možnost vlaganj države v razvoj kobilarne in obnovo nepremičnin. Akreditacija članov nadzornega sveta naj bi prinesla kakovostnejše korporativno upravljanje, organiziranost uprave pa boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne.