Naša soseščina je tudi območje Zahodnega Balkana, zdi se, da se države slednjega z nekaj svetlimi trenutki spopadajo z vse večjo apatijo, ko po večletnih naporih še ni zaznati neke resne namere EU, da jih sprejeme medse, ali se motim?

Ja, občutek ni nič kaj dober. Upravičeno so države Zahodnega Balkana pri vključevanju v EU pričakovale veliko več od videnega, tudi sam sem na predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo naslovil pismo za podporo podelitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Tudi ostale države regije se zaradi premalo odločnih korakov EU pri procesu vključevanja v EU soočajo z nezanemarljivimi notranjepolitičnimi razpokami. Odgovornost na EU je zato izjemno velika. Trdno sem prepričan, da mora Bosna in Hercegovina čimprej, še pred koncem letošnjega leta, dobiti status kandidatke za članstvo v EU. Prav tako ostale države regije potrebujejo konkretna dejanja, govorim o liberalizaciji vizumskega režima za Kosovo, pa podpori Makedoniji pri iskanju rešitve pri sporu z Bolgarijo, ki bo sprejemljiva za obe strani in drugo. Pred nami je tudi zahtevno obdobje sprejemanja azilnega in vizumskega paketa, uspeh katerih bo odvisen predvsem od zavedanja vseh članic, da solidarnost med državami ostaja prvi predpogoj za dolgoročno dobrobit celotne EU. Vesel sem, da sva se nekaj dni nazaj na delovnem srečanju z ministrico Bobnarjevo dogovorila za tvorno sodelovanje na tem področju, in tudi sicer, za skupno naslavljanje še vrsto drugih, izjemno pomembnih vsebin, med drugim tudi vprašanja širitve schengna.

Za Slovenijo in nasploh Evropo je eno najtežjih poletij, uničujoči požari in suša še dodatno poglabljajo negotovost za jesen, so rešitve s strani EU na vidiku?

Kot že rečeno, EU se lahko samo »združena in skupaj« uspešno spoprime s takšnimi katastrofami, kot smo jim bili, žal tudi v Sloveniji, priča to poletje. Dobršen del Krasa je pogorel, kot domačin z Goriške sem bil ob tem osebno prizadet. A od žalosti in nemoči ne bomo imeli kaj dosti, potrebno je ukrepanje. S kolegom Milanom Brglezom sva na poslanke in poslance Evropskega parlamenta naslovila pobudo za vzpostavitev Vseevropskega mehanizma za upravljanje in obnovo pogorišč po uničujočih požarih v državah članicah Evropske unije ter državah kandidatkah za članstvo v EU. Do 5. septembra se bo zbiralo podpise, potem pa bova pobudo naslovila na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter predsednika vlade Češke republike Petra Fiala. Letošnje poletje je zadnji alarm, da EU vzpostavi tako preventivne kot sanacijske programe za pomoč državam po takšnih katastrofah. Na komisarja za krizno upravljanje Lenarčiča sem podal tudi pobudo, da se v Sloveniji v okviru mehanizma rescEU namesti stalno letalo za gašenje, ki bi potem lahko pokrivalo celotno območje severnega Jadrana.

Kaj je tisto prvo vodilo vašega dela v Evropskem parlamentu oziroma kako bi se morala po vašem mnenju nasploh »preobraziti« politika, da bi lahko bila ta uspešnejša pri reševanju vseh izzivov pred nami?

Vsa politika in vsi politiki bi morali iskreno ponotranjiti dejstvo, da je časom osebnih političnih ambicij v politiki že davno odklenkalo. Soočamo se z izjemno zahtevnimi problemi in velikimi stiskami ljudi ter tudi gospodarstva. Tako je moja prva odgovornost prepoznavati te probleme, jih po svojih močeh pomagati reševati ter pristojne institucije EU opozarjati na njih, v kolikor jih te ne prepoznajo same. To bo moje delo v EU in tudi v Sloveniji, saj je to moja država, država mojih ljudi.