Medgeneracijski posvet o politikah za blaginjo in dostojanstvo v starosti
Po podatkih Evropske komisije (EK) se bo število starejših v EU povečalo. Danes je 20 % prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2070 pa naj bi se ta delež povečal na 30 %. Hkrati naj bi se delež ljudi, starejših od 80 let, po pričakovanjih več kot podvojil in do leta 2070 dosegel 13 %. Število ljudi, ki bodo morda potrebovali dolgotrajno oskrbo, se bo skladno s tem predvidoma povečalo z 19,5 milijona, kolikor jih je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030 in 30,5 milijona leta 2050 (EU-27).
15. april 2021
Konec januarja 2021 je Evropska komisija predstavila Zeleno knjigo o staranju, s katero želi nasloviti hitrost in obseg demografskih sprememb v naši družbi ter njihov vpliv na naše politike in vprašanja, ki si jih moramo v zvezi s tem zastaviti. Po besedah EK vprašanje staranja v EU zajema vse od spodbujanja zdravega načina življenja in vseživljenjskega učenja do krepitve zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, da bodo prilagojeni za starejše prebivalstvo. Zelena knjiga poudarja, da je treba v delovno silo vključiti več ljudi, izpostavlja priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in analizira vpliv staranja na naše poklicne poti, blaginjo, pokojnine, socialno zaščito in produktivnost.
Iskanju odgovorov na te izzive pa se že več kot desetletje posveča tudi širok krog ekipe Socialnih demokratov, ki so danes izvedli notranji posvet Foruma starejših, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze, kjer so obravnavali vsebino Zelene knjige EK o staranju, ter skupaj s poslancem v Evropskem parlamentu (EP) Milanom Brglezom kritično razpravljali o ustreznosti ciljev ter primernosti (ne)predlaganih ukrepov tega strateškega dokumenta.
Po uvodnem pozdravu predsednice SD Tanje Fajon, ki je postavila temeljno tezo oz. rdečo nit posveta, da staranje in obdobje starosti še zdaleč in niti najmanj ni zgolj vprašanje starejših ampak celotne družbe, je sledila obširnejša predstavitev aktivnosti Milana Brgleza v zvezi z vprašanji starosti in staranja v Evropskem parlamentu.
Opozoril je da gre za izjemno pomembno vprašanje, ki terja socialdemokratske pristope in rešitve, saj bo v nasprotnem obveljala konzervativno liberalna dogma, da je starost stvar družinske politike in breme družine, ter tako tudi nizko na lestvici prioritet pristojnih institucij in še nižje na stopnji razvitosti institucionalne skrbi za starost in starejše.
Posebej je izpostavil nevarnost neambicioznosti Zelene knjige, ki skrb za varno starost v pomembnem delu preprosto prelaga na breme družine in ne vključuje pomembnih inovacij, skrbi za starejše pa prav tako ne razume kot razvojnega izziva ampak bolj kot fiskalno breme. Seveda je socialdemokratski pogled na vprašanje bistveno drugačen, zaradi česar po besedah Milana Brgleza v SD že dolgo skušajo uveljaviti koncept dolgotrajne oskrbe kot temeljnega modela skrbi za starejše in varno starosto.
V nadaljevanju je predsednica Ženskega foruma in podpredsednica SD Andreja Katič ocenila, da je trenutek za pripravo dolgoročne strategije na področju staranja, utemeljene na evropskem stebru socialnih pravic in na načelih človekovih pravic primeren, da pa ni mogoče preprosto verjeti, da bo ob trenutnem razvoju aktivnosti in strateških dokumentov, brez bistvenega in dodatnega angažmaja, rezultat takšen, kot si ga želijo Socialni demokrati in v veliki večini tudi ljudje v Sloveniji.
Andreja Katič je tako izrazila upanje, da smo se oz. se bomo iz sedanje krize kaj naučili in zastavili nadaljnji razvoj upoštevajoč potrebne spremembe, ki bodo naslovile vse slabe prakse vsakodnevnega življenja – tako v medsebojnih odnosih kot v odnosu do narave, kot tudi pomanjkljivosti posameznih sistemov, v prvi vrsti zdravstvenega in sistema vzgoje in izobraževanja.
Poudarila je, da potrebnih sprememb ne bo, v kolikor ne bo sprememb v proizvodnji, potrošnji, v upravljanju z občimi dobrinami, v preventivi in pravični porazdelitvi tveganj in rezultatov družbenega bogastva. Po besedah podpredsednice SD smo namreč vsak dan smo priče močnim tendencam opuščanja demokracije pri uresničevanju človekovih pravic in nagibanju v avtokracijo, z zlorabo delovanja obstoječih institucij, medijev in posledično z zadostno podporo »zaslepljenih« ljudi.
Bolj konkretno je predsednica Ženskega foruma ocenila, da je primeren odnos med generacijami možno doseči le z enakomerno zastopanostjo vseh generacij v procesih odločanja (ne z odrivanjem (odsluženih) starejših na rob), kar se bo izvrševalo le – v kolikor bo podkrepljeno s primernim pravnim okvirom. Poudarek vseživljenjskem izobraževanju nam po besedah Andreje Katič hitro da odgovor, da se starati (na nekaterih področjih pričnemo zelo hitro.
V bistvenem delu svojega pripspevka pa se je podpredsednica SD osredotočila na razlike med spoloma in posledice, ki jih to prinaša za staranje in starost. Stopnja zaposlenosti žensk je namreč še vedno nižja, več žensk pa dela s krajšim delovnim časom, čeprav univerzitetno diplomo pridobi več žensk kot moških. Na začetku delovnega obdobja, sploh v obdobju krize in pomanjkanja primernih delovnih mest, se marsikatero dekle v korist partnerja odpove svoji karieri, ki jo ženske težje uspešno gradijo kot moški kolegi, zaradi diskriminacije na delovnem mestu, in seveda še vedno največkrat zaradi materinstva, skrbi za otroke ter drugih stigmatizacij.
Ženske – zlasti starejše ženske – so ne le neplačane negovalke, ko skrbijo za starše, za partnerje, s skrbjo za vnuke pomagajo pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Zato je izjemnega pomena, da je pri pripravi ustreznega modela skrbi za dostojno starost, da upoštevamo vidik spola, tako pri pripravi načrtov za odpornost in okrevanje po epidemiji kot tudi pri projektih za črpanje sredstev iz sklada RRF ter prihodnji evropski kohezijski politiki in ostalih sistemih sofinanciranja projektov v posameznih državah članicah.
Skozi analizo vsebine Zelene knjige je tako Andreja Katič opozorila na ključni vidik staranja – neenakost – ki se odraža na celotnem življenjskem ciklusu posameznice, zlasti pa se poznajo njene posledice v starosti. In prav strukturne reforme, ki bi naslavljale tudi izzive starajoče družbe, bi morale biti del načrtov za okrevanje in odpornost, tako obramba in potrebna reforma javnega zdravstva in skrbi za javno zdravje, razvoj dolgotrajne oskrbe, preprečevanje revščine, zlasti med upokojenimi ženskami, zagotovitev primerne infrastrukture – od stanovanjskih in bivalnih prostorov, infrastrukture, ki zagotavlja povezljivost in mobilnost ter storitve tako na podeželju kot v mestih.
Iz sorodnega izhodišča je svojo razpravo oblikoval tudi predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek, ki postavil tezo, da so dostojna delovna mesta edina garancija za varno starost, ter da krizno podaljševanje pričakovane upokojitvene starosti najbolj ogroža elemente varnega staranja in dostojne starosti. Brezposelnost in prekarnost sta po njegovem mnenju namreč glavna vira neenakosti in ustvarjata še večjo podrejenost celotnih generacij kapitalu, ki pa jim, zaradi napačnih politik obdavčitve, ki omogočajo davčne odpustke najbogatejšim, ne vračajo ničesar in niti najmanj ne prispevajo k vprašanju kako do dostojne starosti. Opozoril je, da prav prekarnost ustvarja hude duševne in socialne stiske med mladimi, to pa povzroča nestabilnost celotne družbe. Ključni odgovor na družbeno solidarnost tako Goršek vidi v doslednem uveljavljanju načela, da vsako delo šteje in da morajo biti iz vsakega dela pokrite tudi pravice in prispevki. Prav tako je pozval k uveljavitvi enotne pogodbe o zaposlitvi in zagotavljanju enakega varstva pravic iz dela za vse. Če bomo solidarni in poštenih, bo po besedah predsednika Mladega foruma varna in pravična tudi starost.
V zaključnem delu pred razpravo udeleženk in udeležencev posveta je na institucionalne temelje dostojne starosti opozoril še predsednik Delavske zveze Miloš Pavlica. Po njegovem mnenju moramo na starost gledati kot priložnost in ne kot na breme. Starost je namreč priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja in nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Opozoril pa je na dejstvo, da kaj takšnega zmore le socialna država socialdemokratskega tipa in da je od sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in sposobnosti države blaginje, da naslovi vse ključne družbene probleme našega časa, začenši s prekarnostjo, odvisno, ali bomo lahko zagotovili varno starost za vse, ali le za tiste, ki jim to omogoča akumulacija kapitala.