»V času, ko moramo spodbujati medsebojno pomoč in sodelovanje, se nekateri evropski voditelji odločajo za promocijo razdiralnih idej in nacionalističnih teženj ter z nediplomatskimi potezami že tako zaskrbljeno prebivalstvo obremenjujejo z dodatnimi skrbmi,« je opozorila Fajon.

»Že od nekdaj glasno zagovarjam širite EU na države Zahodnega Balkana in v tem duhu aktivno delujem že 10 let. Prepričana sem, da lahko evropska perspektiva po mirni poti reši parcialne probleme v regiji Zahodnega Balkana in krepi sobivanje, sodelovanje in vezi. Ljudje v regiji si zaslužijo varnost, napredek in stabilnost na vseh ravneh,« je poudarila poslanka, ki v tem duhu vidi Slovenijo kot regionalno in mednarodno prepoznavno državo partnerico, ki ji mora biti – posebej še v času predsedovanja Svetu EU – strateški cilj širitev, integracija in ne dezintegracija.

»Vsakršna ideja, kot jih slišimo, o postavljanju in premikanju meja med državami, zlasti v Bosni in Hercegovini, ki je utrpela največjo škodo, je izredno nevarna poteza. Taki pokusi peljejo v preteklost. Mi pa moramo razmišljati o rešitvah, ki bodo iz Bosne in Hercegovine naredile bolje delujočo državo. Želim si, da meje z vstopom v Evropsko unijo postanejo simbolične,« je dejala Tanja Fajon. Enak cilj zagovarja tudi glede drugih držav – njihov čimprejšnji vstop v Evropsko unijo: »Gre za vzajemen odnos, voljo. Nezaupanje v teh državah je nastalo tudi zato, ker v Evropi kaj obljubimo, pa teh obljub ne izpolnimo. A ljudje si zaslužijo hitrejši in bolj otipljiv pristop k EU. Nujno je treba začeti pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, državi sta izpolnili pogoje in ne smeta postati talki parcialnih interesov. Slovenija lahko v času svojega predsedovanja pri tem odigra zelo pomembno vlogo.«

Na vprašana novinarjev glede vpletenosti Slovenije v sporne t. i. »non-paper« dokumente, je poslanka dejala: »Percepcija glede Slovenije se slabša. Predsednika vlade pozivam, da pojasni svoje stališče glede širitve držav Zahodnega Balkana, zlasti glede Bosne in Hercegovine. Nisem seznanjena z uradnim dokumentom, nisem ga videla, verjamem pa, da krožijo razdiralne, nacionalistične ideje in ne bi me čudilo, če kakšna od njih prihaja tudi iz Slovenije,« je bila jasna Tanja Fajon. K javnemu pojasnilu Državnemu zboru in širši javnosti o tem, kakšno stališče bo Slovenija vodila do Zahodnega Balkana, je poleg premierja Tanja Fajon povabila tudi predsednika Pahorja. »Da razjasnimo stanje, se je treba pogovarjati,« je dejala.

Na eksplicitno vprašanje, ali so zemljevid, ki kroži po spletu, v javnost »izvozili« Socialni demokrati, je Tanja Fajon povedala, da ga lahko zanika: »Gre za nevarno laž predsednika vlade. Za smešno, skrajno neodgovorno in veliko laž.« Pojasnila je, da tudi osebno ni objavljala nikakršnega zemljevida, da z Bosno in Hercegovino dobro sodeluje in da so njena stališča povsem jasna: »Pogovarjati se je treba o nadgradnji Daytonskega sporazuma, nikakor pa ne dezintegraciji. Širjenje laži je lahko tudi kaznivo dejanje.«

Kar se tiče napadov s strani srbskega predsednika Vučića, tudi glede »ukradene vile«, je povedala, da so posledica njene odmevne vloge, ki jo ima v evropskem parlamentu. »V tem kontekstu razumem izjave v smislu politične diskreditacije. Ne izključujem pa, da pomoč Vučiću, s katerim se bom, upam, kmalu srečala in pogovorila, ne prihaja iz Slovenije.«

Manevre z lažmi in preusmerjanjem pozornosti s strani premierja Janše je označila kot predvidljive in mu svetovala, naj se raje kot s Twitterjem in lažnimi novicami ukvarja z reševanjem zdravja svojih državljanov.