»Na vas se obračam zato, ker smo na začetku tega meseca, 3. decembra, obeležili Mednarodni dan invalidov. Vsakoletno obeleževanje tega dneva je namenjeno ozaveščanju splošne javnosti o življenju invalidov v naši družbi in o pomenu zagotavljanja enakih možnosti invalidom na različnih področjih vsakdanjega življenja,« je uvodoma izpostavila poslanka.

V letošnjem letu je bil kot eden izmed primarnih izzivov zagotavljanja enakih možnosti invalidov izpostavljen problem fizične dostopnosti javnih objektov za gibalno in senzorično ovirane ljudi. Na problem nedostopnosti sta s posebnima poročiloma, vsak zase, opozorila Varuh človekovih pravic in Zagovornik načela enakosti. Oba ugotavljata, da prihaja na tem področju prihaja do kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije.

Varuh je nedavno od tega izdal posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane ljudi, medtem ko je julija letos Zagovornik predstavil posebno poročilo o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake. Iz obeh poročil je mogoče razbrati, da stanje na področju dostopnosti centrov za socialno delo oz. srednjih šol ni najboljše, v nekaterih primerih pa je celo zelo problematično. Glede na izsledke iz teh dveh poročil lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da stanje na področju fizične dostopnosti ni ustrezno urejeno tudi v drugih javnih ustanov, saj se mnoge ustanove nahajajo v starih ali prostorsko neprimernih zgradbah. Njihova prilagoditev, ki bi omogočila večjo dostopnost gibalno oviranim ljudem, pa bi zahtevala precejšne posege v takšne zgradbe.

»Kljub temu, da se zavedam, da lahko za posamezno ustanovo odprava tektonskih ovir predstavlja precejšen izziv, menim, da bi si morala država prizadevati za vsestransko odpravo takšnih fizičnih preprek, saj lahko nedostopnost do določene javne ustanove za gibalno ovirane osebe pomeni tudi nedostopnost do javnih storitev, ki jih ta ustanova zagotavlja. Fizična nedostopnost javnih ustanov lahko za nekoga pomeni tudi nedostopnost do želene izobrazbe oziroma šole, primerne socialne pomoči, ustrezne zdravstvene oskrbe ali potrebne pravne pomoči oz. sodnega varstva,« je bila jasna Hot.

Takšen primer se je zgodil letos poleti, ko se je gibalno ovirani devetošolec želel vpisati na izbrano gimnazijo v Ljubljani, za katero je imel dovolj visok učni uspeh, vendar se na koncu na željeno gimnazijo ni vpisal, ker šola ni bila tektonsko in prostorsko dostopna za gibalno ovirane ljudi.

»Nenazadnje, na tem mestu je zagotovo smiselno poudariti tudi dejstvo, da te iste arhitekturne rešitve, ki omogočajo dostop gibalno oviranim ljudem do javnih zgradb, olajšujejo dostop do njih tudi za druge ranljive skupine, kot so starostniki, nosečnice, mlade mamice z vozički za dojenčke, začasno gibalno oviranim osebam zaradi poškodb nog, itd.,« je pojasnila poslanka.

Zakonska zaveza države za povečanje dostopnosti javno dostopnih objektov je jasna, saj je Zakon o izenačevanju možnosti za invalide predvidel 15-letni prehodni rok za odpravo tektonskih ovir v javno dostopnih objektih, ki so v javni ali zasebni lasti (npr. trgovine, hoteli, restavracije, …). Do izteka prehodnega roka so tako ostala le še dobra 3 leta, do konca leta 2025, saj je zakon stopil v veljavo 11.12.2010.

»Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da še danes nimamo nobenega celovitega pregleda, koliko je takšnih zgradb v državni lasti, ki ne omogočajo dostopa za gibalno ovirane ljudi, ter da se velikokrat vodstva javnih ustanov sploh ne zavedajo tega problema, kot se je to izkazalo v posebnem poročilu Zagovornika o dostopu srednjih šol,« je zaključila Hot in na pristojna ministra naslovila naslednje pobude:

• na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno za varstvo invalidov:
  • da po zgledu Ministrstva za pravosodje, ki je začelo pripravljati analizo dostopnosti sodišč že leta 2017, na medresorski ravni pripravi ustrezen popis trenutnega stanja prostorske dostopnosti vseh javno dostopnih objektov, ki so v lasti države;
  • da na podlagi popisa stanja prostorske dostopnosti pripravi realen akcijski načrt za sistematično odpravo tektonskih ovir za gibalno ovirane ljudi, ki naj vključuje tudi oceno potrebnih finančnih sredstev za njegovo uresničitev;

• na ministra za izobraževanje, znanost, šport in mladino:
  • da na ravni ministrstva pripravi ustrezen popis trenutnega stanja prostorske dostopnosti vseh javno dostopnih objektov, kjer se izvajajo izobraževalne, športne ali mladinske dejavnosti;
  • da prav tako na ravni ministrstva pripravi realen akcijski načrt za sistematično odpravo tektonskih ovir za gibalno ovirane ljudi, z oceno finančnih posledic tega načrta

• na ministra za okolje in prostor:
  • da v skladu s priporočilom Zagovornika načela enakosti iz Posebnega poročila o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane, pripravi predlog spremembe Gradbenega zakona tako, da bo vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi iz 38. člena Zakona o izenačevanju možnosti za invalide ter določi pristojnost inšpekcije in globe v primeru kršitev.