Hvala, da sem ujel vašo pozornost. Čeprav se težko in presenečenj polno leto počasi poslavlja, pa s koncem epidemije še nismo prav tako blizu, kaj šele z(/s prihajajočo) gospodarsko in socialno krizo. S cepivom je zasvetila luč na koncu tunela. Sedaj je na vrsti cepljenje. Če je cepivo podvig znanosti, pa bo cepljenje podvig družbe, kot je izpostavil dr. Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. Levji delež pri promociji cepljenja sloni na vladajočih. Namerno govorim v množini, saj ne gre samo za predsednika vlade, ampak za celo vrsto ljudi in njihovega komuniciranja. Zato moja iskrena prošnja: ne zajeb*** še tega.
Preveč pomembno je. Morda bi si predsednik vlade še želel, da taka neka vrsta izrednih razmer še traja. Vsi drugi pa si tega res več ne želimo. Zato bo komuniciranje o cepljenju v prihodnjih tednih, mesecih izredno pomembno. Ta zapis pa nastaja, ker je aktualna vlada doslej vse prej kot dobro komunicirala. Pokazala je, da področja in orodij sploh ne razume oziroma noče razumeti. »Uživajte, dokler lahko.«
Cepljenje je eden izmed največjih civilizacijskih dosežkov in, po Svetovni zdravstveni organizaciji, eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje bolezni, hkrati pa je odklanjanje cepljenja uvrščeno med deset največjih groženj javnemu zdravju. Že od samega nastanka cepiva pa se pojavljajo ljudje, ki v to dvomijo. Pri njih gre predvsem za manifestacijo štirih, bolj ali manj povezanih, dejavnikov: nevednost, politično ideologijo glede posameznikove svobode, nezaupanja do države in njenih institucij ter presojo posameznika navezano na religijo.
V bistvu lahko govorimo o polju zdravstvene komunikacije, ki kot multidisciplinarno, interdisciplinarno in transdisciplinarno prizadevanje preučuje vse vidike komunikacije povezane z zdravjem, njen namen pa je zmožnost vplivanja na kakovost izbire s področja zdravja. Polje komuniciranja ljudi, ki cepljenju ostro ne zaupajo, zaznamujejo predvsem tri lastnosti: agnotologija, demokratizacija znanosti in demokratizacija odnosov z javnostmi.
Agnotologija je študij kulturno povzročene nevednosti, predvsem z objavljanjem netočnih ali zavajajočih znanstvenih informacij, ki se običajno šiti pod pretvezo uravnoteženosti. Dopuščam sicer možnost, da kdo to dela iz zlih razlogov, sicer pa gre po večini za plod nevednosti iz lastnih prepričanj.
Pri demokratizaciji znanosti gre za razmerje, ki se je ustvarilo med državo, univerzami in drugimi deležniki v znanosti ter splošnimi prebivalci. Ustvaril se je blok legitimne znanosti. Ljudje namreč vidijo znanosti, odvisne in neodvisne (predvsem iz vira financiranja). Kar je zelo narobe. Posledično se dogaja, da so nekatere raziskave že pokazale, da so ljudje skeptični do medicinskega osebja (ki je zaenkrat še najbolj zaupanja vreden in relevanten vir informacij o cepljenju), saj naj bi bili pristranski in pod vplivom ‘uradne medicine’. Vidimo pa tudi, da ljudje ob zavračanju znanosti, iščejo in širijo novice ter informacije, ki potrjujejo njihovim stališčem, ki po navadi predstavljajo zavajajočo ali lažno vsebino.
Slednja je demokratizacija odnosov z javnostmi. Dostopnost spleta in spletnih orodij je omogočila napredek v pismenosti odnosov z javnostmi splošne javnosti. Če so bile nekdaj spletne akcije in produkcija dvoma s komercialnim razlogom s podporo velikih podjetij in strokovnjakov za odnose z javnostmi (recimo v tobačni industriji), pa se sedaj s vse bolj širšo pismenostjo odpira prostor za različne posameznike. Tako lahko na relativno enostaven način komuniciramo z množicami ljudmi. Pomembno je tudi dejstvo, da ima ob znanju, okolici in preteklih izkušnjah, pomembno mesto na vpliv glede stališč o cepljenju digitalno okolje, ki predstavlja neomejeno možnost širjenje (dez)informacij in različnih zgodb, ki so lahko za nekatere ljudi bolj prepričljive kot znanstveniki.
Ker je v tem ključ, kaj in kako se stvari NE SME početi! Daje nam odgovor, da je pred vladajočimi res odgovorna naloga pred katero ne smejo delati napak, s katerimi bi povzročali dvom. Še nasprotno. S svojim delovanjem in komuniciranjem bi morali vzbuditi zaupanje (boli me, ko pišem o zaupanju in vladi v isti povedi, saj so ga z nešteto stvarmi spravili prav na nulo). No, s prvim dnem so že povzročili več škode kot koristi. Kot pri marsičem drugem.
Dejstvo je, da je prepoznavanje zaupanja vrednih informacij, temelječih na dokazih ter njihovo razlikovanje od zavajajočih, včasih dobro predstavljenih, zahtevna naloga. Zato je prostor pred kamerami in mikrofoni potrebno odpreti za zdravnike, medicinske sestre, ki so še vedno najbolj zaupanja vredni vir informacij. Ker v zadnjem času narašča iskanje o cepivih na spletu in družbenih omrežjih, je potrebno posvetiti pozornost tudi tem kanalom. Predvsem se spodrsljaji s frizurami ne smejo več zgoditi, če poenostavim.
Dejstvo pa je tudi, stvar ne moremo gledati kot črno-belo. Prav je, da ostajamo kritični in ne gledamo na vse, kot absolutno resnico. Prav je tudi, da vsakega s pomisleki o cepivu ne označimo za antivaxerja. Stigmatizacija je sama po sebi nevarna. Zato velika odgovornost sloni na komunikaciji. Ne potrebujemo propagande, potrebujemo komunikacijo. Spoštljivo, odgovorno, znanstveno podprto in EMPATIČNO! Informiranje pred zapovedovanjem, (dvosmerno) komuniciranje pred diktiranjem. Brez prevzetnosti (kot recimo g. Hojs – na novinarski konferenci z napisom uradni list za naslov, kam se naj državljani obrnejo za več pojasnil, ob tem ko praktično čez noč spreminjajo ukrepe – ter njemu podobni).
Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da je promocija (prostovoljnost) > represija (obveznost).
Tej smeri so sledile številne pobude poslanca Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je v preteklem obdobju opozarjal in spraševal vlado ter zdravstvenega ministra o nujnih ukrepih za promocijo cepljenja namesto represije in obveznosti. V njih je pozival k odprtemu in spoštljivemu dialogu v celotni družbi namesto represivnih ukrepov, saj k precepljenosti vodi izboljšanje obveščenosti ter argumentirana razprava o dvomih, ne pa prisila. V tem kontekstu je spraševal tudi o tem, da se doseže transparentnost in objava vseh relevantnih informacij o cepivih, vključno s kliničnimi študijami.
Primer dobre prakse komuniciranja, predstojnik Centra za nalezljive bolezni dr. Mario Fafangel: »Prišlo je darilo za vse na svetu. Imamo varno in učinkovito cepivo za vse. Ni se ‘rezalo’ zavojev, da bi prišlo prej. Zgodba se je začela vsaj pred 17 leti, ko smo imeli SARS. Raziskave so se začele še prej, pred približno 30 leti. Zato se je lahko cepivo razvilo v desetih mesecih. Znanost je zmagala. Verjelo se je v znanstvenike, ki so dokazali, da je nemogoče mogoče. Želimo si, da bi imeli ob naslednji epidemiji cepivo že v 100 dneh. Cepivo gre najprej tja, kjer je najbolj etično in smiselno, v domove za starejše. Samo cepljenje pa je tisto, ki bo rešilo življenja. Ne cepivo. Cepivo je podvig znanosti, cepljenje pa bo podvig naše družbe. Ko boste prišli na vrsto za odločitev, je samo ena odločitev racionalna – da zavihaš rokav. Ni čas za teorije zarote in lažne preplahe. Ni razloga, da se ne bi cepili.«
Naj cepljenje, ki ga nedvomno lahko štejemo med civilizacijske dosežke in nas varuje pred številnimi boleznimi, sedaj tudi pred Covid-19, ne postane žrtev lastnega uspeha.
Srečno in varno!
Predsedstvo SD soglasno za vložitev konstruktivne nezaupnice 
