Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da novela krepi sodelovanje vseh organov v postopkih odvzema premoženja in odpravlja pomanjkljivosti zakonskih določb, ki so se pokazale v praksi. Kot je dejala, »nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in korupcijo, zato je ključno njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka«.

Predlog med drugim krepi vlogo Specializiranega državnega tožilstva in odpravlja izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Omogoča tudi podaljšanje finančne preiskave s sedanjih šestih mesecev na eno leto ter podaljšuje rok za vložitev tožbe iz enega na šest mesecev.

Vlada je obravnavala tudi poročilo medresorske delovne skupine o prenovi sistema začasnega zavarovanja, odvzema ter hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem. Slovenija mora do novembra 2026 v svoj pravni red prenesti evropsko direktivo, ki predvideva vzpostavitev posebnih organov za odvzem premoženjske koristi (ARO), upravljanje premoženja (AMO) in centralnega registra ter statističnega poročanja Evropski komisiji.

Ministrica Katičeva je opozorila, da trenutna ureditev ne omogoča natančnega pregleda nad postopki in povzroča visoke stroške hrambe, ki so lani znašali 1,6 milijona evrov. Vlada je zato potrdila predlog izhodišč za novo ureditev, pri čemer bi naloge ARO izvajal nov oddelek na Vrhovnem državnem tožilstvu, naloge AMO pa posebna agencija ali druga primerna oblika. Predlog novega zakona o hrambi in upravljanju zaseženega premoženja bo v javno obravnavo posredovan v drugi polovici leta.

Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je trenutno začasno zavarovano v kazenskih postopkih, znaša skoraj 233 milijonov evrov, medtem ko skupna višina premoženjske koristi znaša 197,5 milijona evrov.