Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije

»Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Na daljši rok pa bo treba najti sistemske rešitve,« je predsednica SD Tanja Fajon povzela skupno stališče udeležencev posveta Socialnih demokratov z naslovom Zaščita ljudi in gospodarstva: ukrepi za zajezitev cen energentov.

22. oktober 2021

Na posvetu je 9 sogovornikov soočilo mnenja, kako nagovoriti in ukrepati ob drastičnih spremembah cen energentov in s tem posledično vse večjo energetsko revščino, in kako sočasno izpolnjevati podnebne cilje, ki smo si jih zadali kot skupnost, da ublažimo podnebno krizo.

Sogovorniki so se strinjali, da se je Evropa znašla na pragu energetske krize, ki bo vsekakor tudi socialna in gospodarska. Dražijo se elektrika, goriva, kurilno olje, zemeljski plin, nujno je hitro ukrepanje za pomoč najrevnejšim v ogrevalni sezoni.

Predsednica SD Tanja Fajon je ob tem izpostavila, da je povišanje cen energentov tudi posledica preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročila danih razmer, pandemične razmer so mnogim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike.

»Povišane cene energentov bodo marsikoga pahnile na rob preživetja. V Sloveniji zaradi naraščajočih cen energentov revščina grozi več kot 40.000 gospodinjstvom. Nikakor ne more biti sprejemljivo, ne v EU, ne v Sloveniji, da bi ljudje morali izbirati med ogrevanjem ali hrano,« je poudarila.

Predsednik strokovnega sveta SD za energetiko Gregor Goričar in predsednica SD Tanja Fajon

Kot je v uvodu še povedala Tanja Fajon, potrebujemo evropski energetski Marshallov načrt. Potrebujemo strateške rezerve, ki bodo preprečevale špekulacije ter zagotovile stabilno preskrbo z energijo. Ne smemo dopustiti, da s prehodom v zeleno in brezogljično družbo kogarkoli pustimo za sabo. Ne bo dovolj zgolj vlaganje v nove proizvodne kapacitete, potrebno bo masovno izobraževanje za prilagoditev na nove načine dela in življenja. »Za marsikoga bo to pomenilo velike spremembe, ki jih ne bo enostavno sprejeti, zato bomo morali veliko pozornost nameniti dobri komunikaciji med politiko in državljani, zato bomo morali skupaj skrbeti tako za strpnost, kot tudi vztrajnost.«

Na vprašanje, kaj je globalna okoliščina trenutne situacije, je evropski poslanec SD dr. Milan Brglez pojasnil, da je največji problem Evrope njena odvisnost od plina. »Gre tudi za nek specifični odnos EU in Rusije. Slednja je razvila odnose s Kitajsko in tako postala delno neodvisna od tega, koliko plina bo prodala Evropi.« Evropa kar 90 odstotkov plina uvozi in zato je zelo ranljiva. Ob težavah povezanih z izgradnjo severnega in južnega toka, utegne torej ta odvisnost po njegovih besedah ostati dejstvo do prehoda na vodik, ki je lahko bodoči ključni vir energije v Evropi. Brglez je še opozoril na strateški položaj Nemčije in pojasnil, da je ključno vprašanje, tudi za Evropsko komisijo, ali niso morda ravno monopolni položaji ključni povzročitelji pribitka na cene. Vse pa se seveda zreducira na trgovanje z ogljikom in cena izpusta ogljika raste.

Strokovni posvet SD: Zaščita ljudi in gospodarstva – ukrepi za zajezitev cen energentov

Profesor ekonomije dr. Maks Tajnikar je se osredotočil na ekonomska vprašanja in orisal situacijo v Sloveniji, kjer energija v Sloveniji predstavlja od 7 do 8 odstotkov stroškov podjetij in je s tem pomemben element konkurenčnosti podjetij. »Je pa res, da energija ni ključni faktor konkurenčnosti, ampak dosežena cena slovenskih proizvodov, ki še ni dovolj visoka,« je opozoril Tajnikar. Po njegovi oceni so možnosti za protikrizno ukrepanje v upravljanju državnega premoženja, nadzoru cen in davčni politiki. Ključno pa po njegovem mnenju ostaja vprašanje dodane vrednosti gospodarstva in sposobnosti socialne politike, da kompenzira šoke, ne glede na razlog njihovega nastanka.

Po mnenju župana Velenja Petra Dermola pravični prehod pomeni, da ljudje v času zapiranja premogovniške dejavnosti ne bodo talci procesa, ampak da bodo od tega nekaj imeli. Ključno je po njegovem vprašanje, kaj sledi po koncu uporabe premoga oz. katere tehnologije prihodnosti ga bodo nadomestile. Dermol je opozoril, »da žal danes še ne vemo, kaj bo vir energije v prihodnosti. Vemo pa, da mora biti ta vir stabilen in da bomo enega morali izbrati. Biti proti vsemu, kot je v Sloveniji trenutno v navadi, ne bo dovolj.«

Strokovni posvet SD: Zaščita ljudi in gospodarstva – ukrepi za zajezitev cen energentov

Njegove teze je nadgradil mag. Marko Mavec, ki je mnenja, da mora Šoštanj tudi v prihodnje ostati strateška energetska lokacija. »Možnost je biomasa, je termalna energija, so alternativna goriva, nameščanje solarnih panelov na jezerske površine in so nove tehnološke rešitve, ki bodo šele postale aktualne.« Pred nami je ključen generacijski izziv. Kakšen bo zeleni prehod? Prvi pravi izziv bo z delovnimi mesti po opustitvi rabe premoga. Skupaj namreč govorimo o približno 5500 delovnih mestih. »Trenutno je za prestrukturiranje regij predvidenih 230 mio EUR, kar je odločno premalo in nerealno. Nemška vlada bo za primerljivo rudarsko regijo namenila 17,2 mrd EUR,« je navedel Mavec.

Pogled sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je predstavil Branko Sevčnikar, ki je ocenil, da pravičen prehod zadeva celotno Slovenijo, ne le zaposlenih v širšem sektorju energetike. Sevčnikar tudi ocenjuje, da se višina cene energije pogosto odraža tudi v končni ceni proizvodov izvoznikov in je zato pomembno, da jih obremenjuje čim manj. Kot je še poudaril, v sindikatu, ki ga vodi, podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, kot tudi podaljšanje obstoječe življenjske dobe NEK.

Predloge Socialnih demokratov je pojasnil Gregor Goričar, predsednik strokovnega sveta za energetiko SD. Socialni demokrati predlagajo uvedbo energetske kapice, ki bo imela ne le funkcijo preprečevanja energetske revščine, ampak bo tudi pokazatelj konkurenčnosti proizvodnje energije v Sloveniji. Po njegovih besedah ta kriza kaže nevidne niti, ki krojijo trg, in osvetljuje resne probleme evropske politike prehoda v zeleno.

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je predstavil primer občine Radeče, ki je majhna občina s pretežno individualnimi hišami. »Mladi odhajajo, v teh hišah pa ostajajo stari ljudje. V občini smo se odločili, da ne bomo čakali države. Želimo z enkratno pomočjo pomagati ljudem, da jim bomo glede na socialni status pomagali z enkratnim zneskom. Danes bo občina sprejela odlok in v decembru bomo lahko začeli izplačevati pomoč,« je povedal Han. Dodal je da je poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala tudi sklic nujne skupne seje Odbora za infrastrukturo ter Odbora za gospodarstvo z eno točko dnevnega reda: Ukrepi za hitro pomoč najranljivejšim zaradi povišanja cen energentov.

V zadnjem delu je profesorica dr. Nevenka Hrvatin, ki je tudi podpredsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko, zaključila, da bi se kratkoročno morala država v največji meri usmeriti na pomoč najbolj ranljivim. »Država lahko poseže tudi v davke in trošarine, nevarno pa je preprečevati prelivanje uvoznih cen na končne cene. To lahko vidimo v Veliki Britaniji, kjer je nekaj dobaviteljev zato bankrotiralo,« je opozorila. Po njenih besedah je treba osveščati ljudi, ki morajo postati aktivni končni odjemalci. Možnosti so, od dinamičnega odjema, dinamičnega tarifiranja, energetskih skupnosti in seveda pametnih števcev, ki morajo omogočiti nove načine upravljanja s porabo in distribucijo energije.