Njegove teze je nadgradil mag. Marko Mavec, ki je mnenja, da mora Šoštanj tudi v prihodnje ostati strateška energetska lokacija. »Možnost je biomasa, je termalna energija, so alternativna goriva, nameščanje solarnih panelov na jezerske površine in so nove tehnološke rešitve, ki bodo šele postale aktualne.« Pred nami je ključen generacijski izziv. Kakšen bo zeleni prehod? Prvi pravi izziv bo z delovnimi mesti po opustitvi rabe premoga. Skupaj namreč govorimo o približno 5500 delovnih mestih. »Trenutno je za prestrukturiranje regij predvidenih 230 mio EUR, kar je odločno premalo in nerealno. Nemška vlada bo za primerljivo rudarsko regijo namenila 17,2 mrd EUR,« je navedel Mavec.

Pogled sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je predstavil Branko Sevčnikar, ki je ocenil, da pravičen prehod zadeva celotno Slovenijo, ne le zaposlenih v širšem sektorju energetike. Sevčnikar tudi ocenjuje, da se višina cene energije pogosto odraža tudi v končni ceni proizvodov izvoznikov in je zato pomembno, da jih obremenjuje čim manj. Kot je še poudaril, v sindikatu, ki ga vodi, podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, kot tudi podaljšanje obstoječe življenjske dobe NEK.

Predloge Socialnih demokratov je pojasnil Gregor Goričar, predsednik strokovnega sveta za energetiko SD. Socialni demokrati predlagajo uvedbo energetske kapice, ki bo imela ne le funkcijo preprečevanja energetske revščine, ampak bo tudi pokazatelj konkurenčnosti proizvodnje energije v Sloveniji. Po njegovih besedah ta kriza kaže nevidne niti, ki krojijo trg, in osvetljuje resne probleme evropske politike prehoda v zeleno.

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je predstavil primer občine Radeče, ki je majhna občina s pretežno individualnimi hišami. »Mladi odhajajo, v teh hišah pa ostajajo stari ljudje. V občini smo se odločili, da ne bomo čakali države. Želimo z enkratno pomočjo pomagati ljudem, da jim bomo glede na socialni status pomagali z enkratnim zneskom. Danes bo občina sprejela odlok in v decembru bomo lahko začeli izplačevati pomoč,« je povedal Han. Dodal je da je poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala tudi sklic nujne skupne seje Odbora za infrastrukturo ter Odbora za gospodarstvo z eno točko dnevnega reda: Ukrepi za hitro pomoč najranljivejšim zaradi povišanja cen energentov.

V zadnjem delu je profesorica dr. Nevenka Hrvatin, ki je tudi podpredsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko, zaključila, da bi se kratkoročno morala država v največji meri usmeriti na pomoč najbolj ranljivim. »Država lahko poseže tudi v davke in trošarine, nevarno pa je preprečevati prelivanje uvoznih cen na končne cene. To lahko vidimo v Veliki Britaniji, kjer je nekaj dobaviteljev zato bankrotiralo,« je opozorila. Po njenih besedah je treba osveščati ljudi, ki morajo postati aktivni končni odjemalci. Možnosti so, od dinamičnega odjema, dinamičnega tarifiranja, energetskih skupnosti in seveda pametnih števcev, ki morajo omogočiti nove načine upravljanja s porabo in distribucijo energije.