Dr. Stojmenova Duh je borka proti stereotipom in za enakost spolov, še posebej pa si prizadeva za večje število žensk v znanosti. Kot je povedala v pogovoru z evropskim poslancem, so na fakulteti za elektrotehniko šele na začetku, a se stvari počasi vendarle premikajo v pravo smer. Tako so lani ustanovili komisijo za enakost spolov, v okviru katere delajo prve korake. Ob tem opozarja, da imamo izjemno majhno število dekanj, zato je prostora za napredek še veliko.

Preseneča jo, da se v Sloveniji tako malo žensk odloči za študij elektrotehnike, kar je povsem v nasprotju z Makedonijo, od koder prihaja in kjer je elektrotehnika izjemno priljubljen študij. Da bi za ta študij pri nas navdušili več deklet, bi morali ozaveščati o poklicu elektrotehnike, ki po njenih besedah ni »popravljanje transformatorjev«, ampak obsega široko področje vse od digitalizacije, avtomatike, robotike itd. Nadalje bi bilo potrebno pokazati primere uspešnih žensk v elektrotehniki, ki so povsem običajne osebe, z običajnim življenjem, torej nekaj, s čimer se mladi lahko poistovetijo. Kot tretjo ključno stvar za popularizacijo tehničnih poklicev pa je dr. Stojmenova Duh navedla zgodnje delo z mladimi. Napaka, ki jo po njenih besedah delamo, je, da se z njimi začnemo ukvarjati šele proti koncu srednje šole, ko so v veliki meri že odločeni glede študija, začeti pa bi morali že v osnovni šoli.

Sogovornika sta se strinjala, da neenakost spolov ni edini problem znanosti. Problematično je tudi pomanjkanje multidisciplinarnega pristopa k reševanju problemov, ki so povečini večplastni. »Preveč se fokusiramo na svoja ozka področja, na svoj laboratorij ali celo na svojo skupino znotraj laboratorija,« je dejala dr. Stojemnova Duh in dodala, da smo pri reševanju problemov lahko uspešni le, če povezujemo različna področja in sodelujemo.

Glede digitalizacije sta si dr. Brglez in njegova gostja enotna, da ima ta velik potencial tudi pri reševanju izzivov demografskih sprememb, še posebej na področjih teleoskrbe in telemedicine, a obenem poudarjata, da tehnologija ne more in ne sme nadomestiti človeškega stika, marveč je lahko le dodatna podpora za doseganje večje učinkovitosti obravnave starostnikov.

Starejši so tudi pomemben del mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab, ki jo vodi dr. Stojmenova Duh. Kot je pojasnila, je poslanstvo FabLabov izkoriščanje lokalnih virov za spodbujanje inovacij in s tem razvoja lokalnega gospodarstva. Poleg povezovanja različnih sektorjev družbe, od gospodarstva, izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij itd., je ključni del delovanja mreže tudi medgeneracijsko povezovanje.

Za konec sta se sogovornika dotaknila še februarskega protesta dijakov, ki so zahtevali vrnitev v šolske klopi. Dr. Stojmenova Duh, ki je takrat javno podprla dijakinje in dijake, je prepričana, da njihovo sankcioniranje ni odraz odnosa celotne družbe do znanja, ampak le dela politike, ki morda ne želi razumeti stisk mladih. V Sloveniji po njenih besedah še vedno cenimo znanje in izobraževanje, se pa morda premalo zavedamo, kakšno prednost imamo, da imamo toliko javnih storitev.