Od doma do doma z Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Evropski poslanec dr. Milan Brglez se je v 11. epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma pogovarjal z Lidijo Jerkič, svetnico v Državnem zboru Republike Slovenije ter predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Jerkičeva je izpostavila, da se je v zadnjih dveh mesecih od izbruha epidemije koronavirusa pokazalo to, na kar sindikati že dolgo opozarjajo, in sicer, da imamo v Sloveniji številne negotove, prekarne oblike zaposlovanja, ki morda zagotavljajo preživetje iz meseca v mesec, ne omogočajo pa ustvarjanja zalog. Ljudje iz tovrstnih zaposlitev so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, kar bo njenih besedah omogočilo analizo prekarnosti pri nas. Ugotoviti je potrebno resnični vzrok za takšno stanje in ljudem omogočiti redno zaposlitev. Tiste, ki pa bi si vseeno želeli fleksibilnejše zaposlitve, pa bi bilo potrebno enako obdavčiti, meni predsednica ZSSS.

Da bi ohranili čim več delovnih mest, bi država po njenem mnenju morala v čim večji meri preprečevati odpuščanja tam, kjer takšnih namenov za zdaj nimajo, bi jih pa lahko gospodarska situacija v prihodnje v to prisilila. Kot najprimernejše ukrepe za to vidi v plačanem čakanju na delo doma in spodbudam delodajalcem, da ohranjajo delovna mesta. Kot je dejala, se v tretjem svežnju protikoronskih ukrepov obeta podaljšanje tovrstnih spodbud, kar sindikati vsekakor pričakujejo.

Glede sprejemanja prvih dveh protikoronskih zakonov je dejala, da je to potekalo mimo klasičnega socialnega dialoga, saj vlada vse do konca aprila ni imenovala svojih predstavnikov v Ekonomsko-socialni svet, ki je ključen, da je zakonodaja s področja ekonomskih in socialnih pravic zaposlenih kvalitetna. Glede sprejetih ukrepov meni, da je bilo vanje vključenih veliko ljudi in skupin, zagotovo pa ne vsi.

Ena glavnih kritik Jerkičeve je, da je vlada v začetku uvajanja vsesplošnih omejevalnih ukrepov za zajezitev epidemije ignorirala pozive sindikatov po nujnosti navodil za zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu v proizvodnji oz. za njeno zaustavitev. Na ministrstvo za zdravje so med drugim naslovili poziv, da se COVID-19 opredeli kot poklicno bolezen, a odgovora niso prejeli. Jerkičeva sicer izpostavlja, da si sindikati v Sloveniji za opredelitev poklicnih bolezni prizadevajo že 30 let, a da za to očitno ni politične volje.

Glede 100 milijard evrov težkega solidarnostnega mehanizma SURE, ki ga je za preprečevanje izgube delovnih mest predlagala Evropska komisija, Jerkičeva upa, da ga bomo poleg financiranja skrajšanega delovnega časa porabili tudi za izobraževanje. Epidemija je namreč pokazala, da lahko pri reorganizaciji dela odpade kopica delovnih mest in zaposlenih, med katerimi so praviloma najbolj na udaru tisti, ki nimajo potrebnih (digitalnih) veščin.

Za konec sta se sogovornika dotaknila še položaja sindikatov in sindikalnega organiziranja. Predsednica ZSSS meni, da smo v Sloveniji veliko izgubili z generacijo, ki se na račun drugih ni včlanjevala v sindikate, da pa zdaj mlajši v negotovih zaposlitvah počasi ugotavljajo, da je prekarnost povezana z (ne)organiziranostjo.