Socialni demokrati proti omejevanju okoljskih nevladnih organizacij
Poslanci vladajoče koalicije potrdili sporen in po mnenju zakonodajno-pravne službe neustaven amandma k zakonu o ohranjanju narave, ki ga je predlagala SNS, medtem ko se je pred parlamentom zbralo na stotine nasprotnikov sprejema takšnega amandmaja. Socialni demokrati nasprotovali omejevanju možnosti nevladnih organizacij, da opravljajo vlogo čuvajev javnega interesa pri posegih v naravo.
Na včerajšnji redni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so poslanci vladajoče koalicije prikimali vladnemu predlogu novele Zakona o ohranjanju narave, z njim pa kljub mnenju Zakonodajno-pravne službe o neustavnosti tudi amandmaju SNS, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja dovoljenj za umeščanje in gradnjo projektov. V znak odločnega protesta proti tovrstnemu vladnemu arbitrarnemu izključevanju civilne javnosti se je pred pričetkom zasedanja odbora na Trgu republike zbrala množica protestnikov.
»Kljub vse večjim naporom razvitih držav v Evropski uniji pod vodstvom progresivnih vlad, ki želijo postaviti vse višje standarde pri oblikovanju naravi prijaznih okoljskih politik, pa je Slovenija z novo, desno vlado stopila ne enega, ampak deset korakov nazaj,« so ob robu dogajanja na odboru opozorili Socialni demokrati. Med drugim so izpostavili manever »tihega« izključevanja okoljskih in naravovarstvenih organizacij pri postopkih pridobivanja dovoljenj za različne državne projekte, ko želi vlada po njihovem prepričanju z zakonskimi spremembami utišati glas nevladnih okoljevarstvenih organizacij.
Socialni demokrati so že ob vloženem amandmaju opozorili, da gre pri predlogu za nedopusten napad na varstvo narave ter skrbno načrtovano strategijo vpeljevanja nedemokratičnih mehanizmov, ki ne bodo služili ne ljudem in ne naravi. Prepričani so, da bi morali namesto izključevanja ter določanja neživljenjskih, nerazumskih pogojev za delovanje okoljskih nevladnih organizacij, delo teh kvečjemu okrepiti in močneje podpreti, saj se slednje pogosto izkazujejo kot najboljši čuvaj našega okolja, s tem pa tudi kakovosti bivanja vseh državljank in državljanov Slovenije.
Seje odbora sta se udeležila tudi poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak, ki razočaranja nad potrditvijo vladnega predloga nista mogla skriti. »Sprašujem se, ali ne gre pri predlogu morebiti za genocid nad naravo. Trajnostni razvoj okolja in njegovo varovanje sta nekaj, kar bi nam moralo biti najdražje, a je zaradi pohlepa in dobičkarstva postavljeno na rob družbe«, je bil uvodoma kritičen Matjaž Nemec, ki je izpostavil tudi pomembnost konsenza ter ustreznega dialoga med vsemi deležniki, ki bi moral preseči vse politične delitve in ideologije.
Matjaž Nemec
Soniboj Knežak
»Glas NVO je več kot samo pomemben,« je ob dogajanju na odboru kritično opozoril poslanec Soniboj Knežak, ko so po prepričanju poslanca ob arbitrarnosti aktualne vlade prav nevladne okoljevarstvene organizacije zadnji čuvarji razuma pred morebitnimi grobimi posegi v okolje. »Vladajoča koalicija pa je tudi tokrat opozorila preslišala ter podprla amandma k noveli zakona o ohranjanju narave, ki zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih s tem zakonom,« je kritično opomnil ter pri tem izpostavil še neustavnost prvotnega amandmaja, na katerega je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora: »Omejevanje delovanja NVO namreč vpliva na ustavno varovano pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena ustave. Niti ni mogoče spregledati 73. člena ustave, ki kot temeljno vrednoto slovenske pravne demokratične države varuje naravno dediščino,” je razložila predstavnica Zakonodajno-pravne službe.
»Vladi predlagam, da ukine Zakonodajno-pravno službo – škoda je namreč, da jo plačujemo, če njihovega mnenja sploh ne upoštevate! To je v zadnjih dneh že drugi primer, ko ste po več urah razprave povozili njihovo strokovno mnenje,« je bil kritičen poslanec Soniboj Knežak, ki je tako kot Nemec tudi sam izrazil veliko razočaranje nad pomanjkanjem dialoga med vlado in državljani o tako pomembni temi, kot je varovanje okolje.
»Tako ponižanega in ponižnega sklica, kot smo mu tokrat priča, v 30 letih še nismo bili. Prosim, vzemite se v roke. Odkar je nastopila ta vlada, ni bilo enega odbora ali komisije, ki bi bila izpeljana na regularen način. Danes v dežju na Trgu republike ni bilo zaman toliko protestnikov, pošiljali so jasne signale, prej ko jih boste razumeli, lažje nam bo vsem. Za tako pomembno temo, kot je danes, bi bil en minister, en predstavnik vlade premalo, problematika se dotika politike in družbe v celoti in neudeležba teh predstavnikov predstavlja nespoštovanje do vseh državljank in državljanov v Republiki Sloveniji in do odnosa do okoljske problematike,« je bil kritičen Nemec do dejstvu, da na zasedanju odbora ni bilo niti enega predstavnika vlade, predlagatelj zakona pa je sejo hitro po pričetku tudi zapustil.
Sporni amandma sicer zaostruje pogoje, ki bodo okoljskim civilnim iniciativam preprečili sodelovanje v postopkih pridobivanja dovoljenj za različne državne projekte, obenem pa pogojuje tudi to, katere nevladne organizacije lahko razpolagajo s statusom, da so v javnem interesu. Takšen status bi po novem lahko dobile le tiste nevladne organizacije, ki so v preteklih dveh letih so imeli vsaj 50 aktivnih članov, ki razpolagajo z 10.000 evri premoženja ter imajo vsaj tri zaposlene s primerno izobrazbo 7. stopnje. Večina okoljevarstvenih organizacij tem pogojem ne ustreza, med njimi pa sta denimo tudi organizaciji z dolgoletno tradicijo, kot sta Greenpeace Slovenije ter Ribiška zveza Slovenije. S sprejetjem amandmaja bo tako status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 % od sedanjih (samo) 47 imetnikov statusa.