Odpiranje šol in vrtcev zahteva jasen načrt in vključevanje učiteljev!
V desetem spletnem pogovoru Opozicija smo govorili o šoli v času epidemije. Šole in vrtci so zaprti že 7 tednov, to je že 20 % celotnega šolskega leta. V tem času poteka učenje na daljavo. Voditeljica pogovora Martina Vuk je uvodoma pohvalila vse učitelje in učiteljice, pa tudi vodstva šol, ki so glede na okoliščine in potrebo po hitrem prilagajanju odlično opravili delo. Po včerajšnji napovedi o delnem odprtju vrtcev in šol, je današnji pogovor ocenil delovanje šol na daljavo, predvsem pa nakazal vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti še pred ponovnim odprtjem šol in vrtcev.
Nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je opozoril, da je imela šolska politika od 16. marca, ko so se zaprle šole in vrtci, dve jasni nalogi: podpreti proces pouka na daljavo in pripraviti izhodno strategijo, torej jasen načrt in oživitve šolskega življenja potem, ko bo mogoče otroke, dijake in študente spet sprejeti v vrtce in šole. “Možnih je več modelov. Učitelji in ravnatelji pa so tisti, ki najbolje vedo, kako organizirati proces, zato je nujno, da so vključeni v pripravo ukrepov za ponovni zagon šol,” je poudaril Pikalo.
Učiteljica Mateja Ašič ocenjuje, da so se od šole do šole različno uspešno lotili pouka na daljavo. Pri tem je zelo pomemben ravnatelj in v njihovem primeru so se hitro organizirali, za to pa so potrebna dobra navodila in spodbuda, da učitelji zmorejo voditi izobraževalni proces tudi v spremenjenih okoliščinah. “Sama sem zbirala ideje na spletu, ustvarili smo spletno učilnico, nalagali gradiva in naloge. Po vmesni anketi med starši in učenci smo ugotovili, da moramo zmanjšati pričakovanja in intenzivnost dela. S kolegicami smo imeli ves čas v mislih, da starši ne morejo ves čas sedeti zraven. Uporabljali smo številna orodja, od YouTube posnetkov do interaktivnih orodij.”
Vsak učitelj je po njenih besedah pristopil k pouku na daljavo po svoje. Sama je dala največ poudarka na odnosu, zato se enkrat na teden srečuje z učenci preko videa, pri tem pa je šlo bolj za sproščen pogovor preko video kviza iz vsakega učnega predmeta. V tem pogledu je šlo bolj za druženje in za odnose, kot pa za neko ocenjevanje. “Z vsemi smo navezali stik. Nimajo vsi otroci enakih pogojev,” je zaključila Mateja Ašič.
Nives Počkar, ravnateljica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Društva ravnateljev srednjih šol. “Imam idealne učitelje, ponosna sem na njih. Že preko vikenda smo izvedli spletno usposabljanje za učitelje, da smo lahko v ponedeljek zagnali pouk na daljavo,” se spominja priprav na zaprtje šol. Opozarja pa, da motivacija – tako učiteljev kot dijakov – po sedmih tednih pada, socialne razlike pa so v takih situacijah še večje.
Branimir Štrukelj pravi, da imajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja veliko odzivov, vse pa je pozitivno presenetila izrazita aktivnost učiteljstva z veliko predlogi in idej za izboljšave, pokazalo pa se je tudi, da znamo tudi improvizirati. Očitki podpornikov zasebnega šolstva o rigidnosti javnih šol so padli: “Če se zdaj ni pokazala inovativnost javnih šol, ravnateljev in učiteljev, ki so včasih brez navodil, pa so izjemno dobro obvladovali to situacijo, zato si zasluži pozitivno oceno.”
Potrebna je resna evalvacija, kaj se je v zadnjih dveh mesecih dogajalo, da lahko to izkušnjo uporabimo za naprej. “Pri tem je potrebno upoštevati razlike, ki so nastale zaradi različnih socialnih položajev v družinah. Tu učenci in dijaki niso bili v enakem položaju. Z vsakim dnem se je ta razlika povečevala,” poudarja Štrukelj.
To po njegovih besedah kaže na pomen javne šole, ki razlike od doma nevtralizira: “V javni šoli je isti učitelj, ista oprema, isti laboratorij. V javni šoli se socialne razlike od doma zmanjšujejo in nevtralizirajo.” Manj spodbudno je, da se v številnih pismih učiteljstva izrazito ponavlja ena pripomba: “Nas nihče ne posluša, kako je nekaj potrebno storiti.”
Ena od naših ključnih zahtev je, da se nas kot praktike vključi v odločanje o tem, kako obnoviti dela v šolah in vrtcih. Kdo, če ne vzgojitelji in učitelji, ve, kako naj bi te stvari funkcionirale,” se vprašuje Branimir Štrukelj. Ocenjuje, da so bili učitelji in vzgojitelji premalo vključeni v odločanje. “Imeli smo en sestanek, kjer smo poizkušali izpostaviti ključne probleme pouka na daljavo. Vključili so nas v skupino za izvedbo mature, pa so nas že naslednji let zabrisali ven,” je kritičen. “To se mi zdi slabo. Če pogledam kolege in kolegice po Evropi, zlasti v državah z daljšo demokratično tradicijo, so učitelji kot praktiki preko sindikatov vključeni v pogovore z oblastmi in tega je pri nas bistveno premalo.”
Dr. Jernej Pikalo pravi, da je potrebno vso priznanje učiteljem in tehničnim delavcem, ki so opravili izjemno delo. Potem, ko je nastopila nova vlada, bi morala po njegovih besedah razmišljati o dveh straneh: kako izvesti šolanje na daljavo, z jasnimi navodili in podporo, in kako z izhodno strategijo, ko nastopi ugodno epidemiološko stanje, predvideti postopno odpiranje šol z načrtom ukrepov in prilagoditev: “Teh načrtov še danes ni. Iz dneva v dan so drugačna sporočila. Od včeraj zvečer je jasno, da se za del učencev začne pouk 18. maja, za vse ostale še do danes ni jasno, prav tako ne proces ocenjevanja.”
Ocenjuje, da ni jasne komunikacije. “Šola je velik sistem. Odločanje iz dneva v dan ne gre. Šole je lažje zapreti kot ponovno odpreti. Brez jasne komunikacije bo zaupanje težko vzpostaviti. Samo z jasno komunikacijo bomo tudi ustvarili zaupanje,” poudarja Pikalo.
Dr. Jernej Pikalo, Nives Počkar, Mateja Ašič in Branimir Štrukelj
Tudi danes ni jasno, kako bo ob odprtju šol potekal pouk, kako bodo šole zagotovile minimalno razdaljo 2 metrov med učenci, kaj bo z učitelji, ki so stari nad 60 let. Nives Počkar pravi, da igračkanje z datumi ni enostavno. “Vprašljiva je zmogljivost prostora. Katera šola lahko dijake razdeli tako, da bodo imeli med sabo 2 metra prostora. V našem šolskem centru za kaj takega potrebujemo 73 dodatnih učilnic.”
Ob prostoru je tudi vprašanje, kako z učitelji, pa tudi zmogljivosti same higiene, potrebne so maske, razkužila, šole se morajo pripraviti. “Če ne bomo dobili pravočasno navodil, bo tako kot na Danskem, da se je polovica šol pripravljena odprlo, polovica pa ne,” poudarja. “Potrebujemo dodatna sredstva za učitelje, ker se razred razdeli. Potrebujemo sredstva za higiensko opremo. Velik problem je z dijaki, ki so bolni ali imajo posebne potrebe. Dogovarjanje je ključno. Potrebujemo jasna navodila, ampak ne zvečer 17. maja,” poudarja. “Pred nami so pomembne odločitve. In danes povem: brez navodil šol ne bomo odprli.”
Dr. Jernej Pikalo poudarja, da središče mora biti otrok. “On je središče vzgojnega in izobraževalnega procesa in tudi merilo tega, kako naj proces poteka. Šolski sistem je velik. Zato obveščanje in organizacija terja svoj čas. 14 dni je minimalna doba za jasna navodila, da lahko potem pouk spet steče.” Pri zagonu šolskega dela pa je po Pikalovih besedah možnih več modelov, učitelji in ravnatelji pa so tisti, ki najbolje vedo, kako organizirati. Zato jih je nujno vključiti v proces. To bo Štrukelj izpostavil tudi na današnjem odboru v Državnem zboru: “Izpostavili bomo predvsem problem nevključevanja učiteljev in vzgojiteljev v priprave zagona šol in vrtcev. Komunikacija ni ustrezna. To bo osrednje opozorilo. Gre za veliko ljudi v državi in za enega od ključnih sistemov.”
Veliko vprašanje je odprla tudi matura, predvsem zaradi dijakov, ki so s konkretnimi predlogi želeli prilagoditve letošnje mature. Občuti se veliko negotovosti. Za devetošolce in za maturante pa je ta negotovost še toliko večje. Če ne veš, kaj in kako, se težko prilagodiš, je opozorila Martina Vuk. Nives Počkar pravi, da so bili šokirani, da so na Odmevih izvedeli, da matura bo. To se se ji ne zdi korektno. Tudi sama misli, da “ljudi moraš obveščati.”
Štrukelj pravi: “Naše mnenje je, da bi bilo smiselno razpravljati o prilagoditvah mature. Dijakov in maturantov niso poslušali, čeprav so imeli zelo dobre in konkretne predloge, saj so navsezadnje odrasli ljudje. Ta aroganca stroke je napačna. Ni matura samo strokovno vprašanje, ampak gre za maturo v posebnih okoliščinah. Celo tisti, ki želimo prevzeti odgovornost nase, smo potisnjeni na rob. Dijaške organizacije se ne vključi. Tu je en povsem napačen nastavek. Če ne bo prišlo do pravočasnega oblikovanja protokolov, lahko gredo stvari zelo narobe. To so kompleksni procesi, ki se jih ne da delati na pamet in improvizirati. Bojim se, da je prav to glavni odnos oblasti.”
“Dijaki bi morali dobiti določen odpustek. Moj predlog je ustno izpraševanje ali en izbirni predmet manj. Nič od tega ni sprejeto. Državna komisija naj se oglasi in maturantom ter staršem pove, kakšne so prilagoditve,” opozarja Počkarjeva. Tudi Pikalo pravi, da se bodo okoliščine poznale na rezultatih mature: “Gre tudi za vstopnico v univerzo, s tem pa tudi na priložnosti študija in kasnejše življenjske priložnosti, zato se bodo te neenakosti poznale tudi na kasnejših življenjskih poteh.”
“Šola ni šala. Zato je potrebno k ponovnem odprtju šol in vrtcev pristopiti resno, z izdelanimi načrti in z vključevanjem vseh deležnikov,” je pogovor zaključila Martina Vuk.
Povej svetu!
