Slovenija dobro obvladuje epidemijo, a je za to potrebno upoštevati stroko
V tretjem spletnem pogovoru “Opozicija” smo govorili o oceni stanja epidemije v Sloveniji, kje smo v primerjavi z drugimi državami in kakšni morajo biti naši naslednji koraki. Dr. Jernej Štromajer se je o tem pogovarjal z direktorjem NIJZ dr. Ivanom Erženom, znanstveno svetnico dr. Brigito Skela Savič, s poslancem dr. Francem Trčkom in družinskim zdravnikom Andrejem Lazarjem.
Pred tokratnim pogovorom so vladni predstavniki očitali, da strokovnjaki iz NIJZ sodelujejo na dogodkih politične stranke, kar naj bi dokazovalo, da so podaljšana roke stranke SD. Zato se je še pred samim pogovorom izpostavilo nekaj zanimivih vprašanj: zakaj je vlada od sprejemanja odločitev odrezala epidemiološko stroko, je NIJZ res izpostava SD, kot obtožuje predsednik vlade Janez Janša, so nekateri ukrepi res pretirani, ko tudi Google ugotavlja, da Slovenke in Slovenci spoštujemo omejitve, kaj je najboljši recept za naprej, ko v nekaterih državah že najavljajo sproščanje ukrepov in postopno vrnitev javnega življenja?
Prim. prof. dr. Ivan Eržen, v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je uvodoma ocenil sedanjo situacijo v boju z epidemijo: “Razmere so relativno ugodne. Imamo približno 20 do 30 novih primerov na dan, nekaj od tega v t.i. vročih točkah, kot so domovi za ostarele. Gre za težave v štirih od skupaj 117 domov za starejše. Tam je najbolj občutljiva populacija, tudi z drugimi kroničnimi boleznimi. Narediti moramo največ, kar lahko, da jih zaščitimo.”
Povedal je, da strokovna skupina epidemiologov na inštitutu pripravlja nove predloge za spoprijemanje z epidemije, ki upošteva tudi potrebo po postopnem sproščanju javnega življenja: “Na NIJZ smo se odločili, da za potrebe ministrstva pripravimo določene ukrepe, da po sedanjih omejitvah določene stvari upoštevamo tudi vnaprej. Virus ne bo odšel, hkrati pa je potrebno svoje aktivnosti prilagoditi tako, da zmanjšamo na minimum možnosti okužb.”
Tako recimo predlagajo, da se omejitve pri izvajanju izobraževalnega in pedagoškega procesa podaljša do 30. aprila, medtem ko ocenjuje, “da bo vlada premislila tudi o drugih sprostitvah javnega življenja, še posebej na področju gospodarstva.”
Na novinarsko vprašanje o odnosu med NIJZ in vlado je Eržen odgovoril, da ima vlada svoje obveznosti, širšo sliko in tudi širše odgovornosti: “Svetujemo tisto, za čemer lahko kot strokovnjaki stojimo. Naša naloga je pač ta, da posredujemo strokovna stališča, ki bodo prispevala k omejevanju širjenja okužb, da se epidemija zatre. Vlada večino teh priporočil upošteva.”
Do razlik med vlado in NIJZ je prišlo pri posameznih vprašanjih: “Vsi predlagani ukrepi NIJZ so bili sprejeti, gre pa za to, da so ob naših predlogih sprejeli še nekatere ukrepe, ki delujejo nesorazmerno. Denimo prepoved gibanja med občinami. Pri gibanju je pomembna fizična distanca, medtem ko pri vožnji z avtomobilom med občinami teh tveganj ne vidimo.” Kot primer Eržen navaja tudi razkuževanje večstanovanjskih stavb: “Iz strokovnega stališča ni mogoče zagotoviti učinkovitost tega ukrepa. Veliko bolj pomembno je poudarjati odgovornost vsakega posameznika, ki mora predpostavljati, da so lahko predmeti okoli njega okuženi, da se ne dotika sluznic in da se razkuži takoj, ko je mogoče. Skrbi nas, da bi takšno razkuževanje ustvarilo občutek lažne varnosti. Tudi če je nekaj razkuženo, lahko postane hitro spet okuženo. Zato je potrebno skrbeti še naprej za osebno higieno.”
Dr. Ivan Eržen, dr. Brigita Skela Savič, Andrej Lazar in dr. Franc Trček
Dr. Franc Trček, novi poslanec SD in predsednik Odbora za zdravstvo, je o uspešnosti spoprijemanja z epidemijo dejal, da bo čas za analize prišel po epidemiji: “Pokazalo pa se je, kako pomemben je javni zdravstveni sistem. Danes začenjamo s premislekom o zagonu gospodarstva, potrebno pa bo zagotoviti tudi zagon zdravstva, da ne ustvarimo novih zamud zaradi tega, ker ljudje danes nimajo v celoti dostopnih vseh zdravstvenih storitev.” Moti ga pa ustrezna komunikacija, kjer bi se po njegovi presoji lahko vlada zgledovala po drugih državah, recimo Hrvaški, kjer stvari funkcionirajo. “Gre z relativno preproste ukrepe, ki jih vsi izvajamo. Velika večina državljanov nas to spoštuje. Ključna šibka točka je komunikacija.”
Pri tem pa vidi pozitivne primere tudi pri nas: “Pohvaliti moram primer v Mariboru, kjer se je hitro vzpostavila komunikacija med občino, mariborskim UKC, zdravstvenim domom, civilno zaščito in Večera kot ključnega medija,” medtem ko moti vladno ustvarjanje notranjega sovražnika: “Mene je bolj kot virusa strah virusa politične stekline, tega besnega političnega bevskanja, ki ga lahko na Twitterju vsak dan vidimo.”
Prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica in profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, je dejala, da življenje ne bo šlo v stare tirnice, ampak da bomo morali vzpostaviti “nove tirnice, v katerem bo več zavedanja za sočloveka in možnosti okužbe. Najprej, da resno vzamemo higienske omejitve.”
Tudi ona ocenjuje, da je ključno, da zaščitimo najranljivejše: “Virus bo ostal in pojavljal se bo tudi v naslednji zimi. V tem obdobju bo ključno, da zaščitimo starejše in ljudi s kroničnimi obolenji.”
Pravi tudi, da je kriza je pokazala na težke kadrovske razmere v domovih za starejše: “Tam je premalo zdravstvenih delavcev, ki bi imeli dovolj znanja s področja okužb. Problematičen je tudi fenomen, da v tem sistemu 70% žensk, ki pa so v povprečju slabo plačane. Zdravstvena politika poklicev, ki delajo v negi in oskrbi, ne spoštuje dovolj. V svetu bo do leta 2030 manjkalo 9 milijonov medicinskih sester. Manjka jih v zdravstvu in v sociali.”
Kritična je do idej o tem, da bi sedaj morali svojci starostnike vzeti iz domov za starejše, da sami poskrbijo zanje: “Moramo se odločiti na osnovi spoznanj. Epidemija je velik zdravstveni problem. Takšni predlogi pa so neustrezen pritisk na svojce, ki niso ne medicinske sestre, ne fizioterapevti, ne zdravniki. S tem se ustvarja pričakovanje in na drugi strani dolžnost, ki pa je za večino svojcev neuresničljiv in tudi strokovno neprimeren.
Andrej Lazar je o pričakovanih spremembah, ki jih bo epidemija trajno pustila v zdravstvu, dejal, da pričakuje zaostanke v diagnostiki in v zdravljenju zahtevnejših bolnikov, “gotovo pa bomo organizirali ambulantno delo drugače, da se preprečijo nadaljnje okužbe. V tem smislu bo potrebno ločiti obravnavo ranljivih skupin in akutno bolnih. Upam, da se bo začela uporabljati tudi telemedicina, da bi zagnali obravnavo kroničnih bolnikov na daljavo.”
Brigita Skela Savič ocenjuje, da je najpomembnejša sprememba “zaznava, da nismo sami in da moramo biti pozorni drug na drugega. Strokovnjaki so tisti, ki naj usmerjajo ukrepe na področju zajezitve epidemije, z okužbami se bomo še srečevali in z virusom se bomo morali naučiti živeti, pri tem pa prepoznati in zaščititi ranljive skupine. Življenje bo drugačno. Ob tem, da se bomo naučili umivati roke, bo potrebno biti tudi bolj obziren do drugih.”
Trček je dejal, da takšni časi kažejo na potrebo bo več politike “kot javne rabe uma”, Lazar pa pričakuje, da bo virus z nami še precej časa: “Opozarjam pa tudi na psihološke učinke, problem alkohola, uporabe pametnih telefona, pa tudi manjšega obsega telesne aktivnosti, vse skupaj pa vodi v večji nemir, anksioznost in posledično slabše psihično in fizično počutje ter imunost.”
Eržen je na koncu pogovora napovedal pripravo predlogov za postopno vračanje javnega življenja: “Svoje strokovne predloge oblikujemo, o rokih pa ne morem govoriti, ker je to odvisno od epidemiološke situacije.”
Dosedanji potek spoprijemanja z epidemijo v Sloveniji ocenjuje kot ustrezen: “Očitajo, da so bili ukrepi prepozno. Naše stališče je, da so bili ukrepi sprejeti pravočasno, ko se je bolezen pojavila v skupnosti. Pred tem smo vse okužbe sledili v epidemiološkem smislu in v začetnem obdobju omejili širjenje okužb, kar se pozna tudi pri današnjih rezultatih.” Ukrepi so bili stopnjevani, vključno s samo razglasitvijo epidemije in drugimi omejitvami: “Uvedeni so bili zelo temeljito. Preprečitev druženja v šolah, zaprtje vseh lokalov in dejavnosti ter javnega transporta. Vsi ti ukrepi skupaj so pripeljali do tega, da imamo sedaj relativno nizko ljudi v bolnišničnem zdravljenju ter relativno nizko število ljudi na intenzivni negi.” Epidemiologi so si kot osrednji cilj postavili ohranitev pogojev za delo zdravstvenih ustanov in preprečitev njegovega kolapsa pod težo okužb: “To je bil naš cilj in ta cilj smo dosegli, torej nizko število obolelih in nizko število na novo okuženih.”
Na koncu je spletni pogovor “Opozicija” povzel tudi predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in dejal, da “moramo bolj poslušati in spoštovati slovensko stroko, pa tudi državljanke in državljane. Ni potrebno groziti, ampak mirno in trezno utemeljevati ukrepe. Ljudje zaupanje in spoštovanje vedno vrnejo s svojim odnosom. Da imamo politiko pobud in pohval, ne pa politiko groženj.”
Povej svetu!
