Opozicija vložila predlog ustavne obtožbe
Stranke levosredinske opozicije LMŠ, SD, Levica in SAB so danes v parlamentarno proceduro vložile predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo. “Slovenija je demokratična republika in v ustavni obtožbi je vrsta nastavkov, ki kažejo, da predsednik vlade spodjeda temelje demokracije in s tem državo kroji po svoje,” je ob vložitvi dejala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon.
2. april 2021
Podlaga za dano obtožbo je po prepričanju predsednice SD Tanje Fajon vrsta kršitev konkretnih določb ustave: “V opoziciji smo danes vložili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade. Podlaga za to je prvi člen ustave, ki določa, da je Slovenija demokratična republika. Dovolj je sistematičnega kršenja demokratičnih in ustavnih načel. Dovolj je podrejanja države. Dovolj je napadov na medije, spodbujanja nasilja in nestrpnosti.”
Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon
Spomnila je, da je bilo do sedaj vloženih šest ustavnih obtožb, pet zoper predsednika vlade, ena proti predsedniku države, “vse pa je vložila stranka SDS.” Danes tako levosredinska opozicija vlaga svojo prvo ustavno obtožbo, “ker verjamemo in vztrajamo, da se mora predsednik vlade prenehati igrati s kršitvami ustavnega reda.” Ob tem je Tanja Fajon poudarila, da je aktualna ustavna obtožba spisana na pravni argumentaciji, da “gre za protipravna dejanja, od nenabave cepiv, do poseganja v tožilstvo in medije, pravice do pitne vode in obvodov za financiranje vojaških nabav, Socialni demokrati pa smo obtožbo dopolnili še s problematiko spodbujanja nasilja nad ženskami, njegovim sovražnim govorom in napadi novinark.”
Predsednica Socialnih demokratov je izpostavila, da se opozicija zaveda resnosti instrumenta ustavne obtožbe. “Socialni demokrati smo lansko poletje pripravili prvi predlog ustavne obtožbe, ker smo že takrat verjeli, da je zanjo dovolj pravnih argumentov,” je spomnila. Pred obravnavo ustavne obtožbe se mora vlada soočiti z epidemijo, pri tem pa prisluhnila tudi predlogom opozicije za reševanje čedalje večjih stisk ljudi, zdravstvene, gospodarske in socialne narave.
Kaj so razlogi za ustavno obtožbo predsednika vlade?
Odklonitev cepiva
Janez Janša sredi drugega vala epidemije ni poskrbel, da bi si Slovenija zagotovila vse razpoložljive odmerke cepiv, ki so ji bili po sistemu pro rata na voljo. S tem – bodisi namernim ravnanjem bodisi opustitvijo dolžnega ravnanja – je nastala hujša kršitev pravic državljank in državljanov in obsežna škoda, ki bo posledice pustila na zdravstvenem, gospodarskem in socialnem področju. Ker tega ni storil, je številnim državljankam in državljanom kršil človekovo pravico do zdravstvenega varstva, določeno v 51. členu ustave, s tem pa tudi njihovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu ustave. Pri odpovedi naročilu vseh razpoložljivih odmerkov cepiv gre za naklepno zanemarjanje uradne dolžnosti, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1), prav tako pa lahko neizpolnitev navedenih dolžnosti razumemo kot zlorabo uradnega položaja (257. KZ-1).
Poseganje v medije
Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, zato je njegova odgovornost za ravnanja vlade neposredna. Vlada je dolžna, kot to določata 2. in 20. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, zagotoviti primerno financiranje javne službe, ki jo ta opravlja. Zaradi političnega obračunavanja, ki ga usmerja sam Janez Janša, je vlada arbitrarno in v nasprotju z zakonodajo prekinila državno financiranje STA. Prav tako je Janez Janša odgovoren za kršenje 66. člena PKP7, saj kljub jasnim določbam ne zagotovi ustreznega financiranja omenjene javne službe. Takšno ravnanje predstavlja tudi kršitev pravice do svobode izražanja, določene z 39. členom ustave, saj preprečuje opravljanje javne službe in njenega osnovnega poslanstva, za katerega je bila ustanovljena.
Pritiski na tožilstvo
Predsednik vlade Janez Janša je s svojimi ravnanji in posegi v tožilstvo jasno pokazal ignoranco do ustave, Zakona o državnem tožilstvu in tudi Zakona o vladi. Vsi navedeni predpisi jasno določajo samostojnost posameznega državnega tožilca, tudi v razmerju do predsednika vlade. Državno tožilstvo namreč ni del vlade, ki mu je mogoče ukazovati, mu naročati, koga naj preganja in koga ne. Njegovo zavlačevanje s seznanitvijo vlade z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca, ustavitev imenovanja državnih tožilcev, pritiski na delo tožilcev in javno pozivanje k obravnavi protestnikov predstavljajo kršitve 2., 39. in 135. člena ustave in zakona o državnem tožilstvu, ki jasno določa, da so državna tožilstva del pravosodja in samostojni državni organi, državni tožilci pa pri svojem delu samostojni in vezani na ustavo in zakon.
Spodbujanje k nasilju
Predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter poobjavil naslednji zapis: »Če še niste vedeli, Janja Sluga poučuje Janeza Janšo komunikacijo. Se mi zdi, da bi se ji dve, tri okol’ kepe lepo prilegli.« To pa še zdaleč ni edino dejanje, s katerim je dokazal, da svojo moč, ki jo ima kot predsednik vlade, uporablja za spodbujanje k neenakopravnosti, nestrpnosti in nasilju, s čimer zavestno in hote krši 1., 2. in 63. člen ustave. Slovenija je demokratična država. V demokratični državi spodbujanje k nasilju ni dovoljeno. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju, k neenakopravnosti ter razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Gre za zavržno ravnanje, ki ga je treba preprečiti, še toliko bolj, če ga izvaja predsednik vlade.
Kršitev sklepa ustavnega sodišča
Vlada je z novelo Zakona o izvrševanju proračuna (ZIPRS) direktno kršila sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je zadržal izvajanje zakona o 780-milijonskih nakupih orožja (ZZSISV26) in preprečil sklepanje orožarskih pogodb do razsodbe sodišča. Vsebina novele ZIPRS očitno zasleduje enak cilj in po vsebini ureja enako materijo ter povzroča enake pravne učinke kot zakon, katerega uresničevanje je ustavno sodišče zadržalo. Predsednik vlade Janez Janša je s tem, ko je vlada v času presoje ustavnosti ZZSISV26, ko je njegovo izvrševanje zadržano in ko ni ustavno dopustno sprejeti enake ureditve, sprejela in po nujnem postopku v državni zbor v sprejem poslala ZIPRS2122, ravnal v nasprotju s 1., 2., 3., 44. in 90. členom Ustave. Janez Janša je kršil temeljna ustavna načela, da je Slovenija ustavna demokracija, načelo pravne države in delitve oblasti, načelo oblasti ljudstva, pravico do soodločanja in pravico do referenduma.
Ogrožanje zdrave pitne vode
Sprejeta novela zakona o vodah je z vidika zaščite vodnih virov velik korak nazaj in lahko usodno vpliva na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. 37. člen vladne novele zakona o vodah nedopustno in prekomerno posega na vodna in priobalna zemljišča, ki so poleg vodovarstvenih območij ključna za oskrbo s pitno vodo. Poslej bo dovoljeno, da se bo na zemljiščih, ki neposredno mejijo na vodo, lahko gradilo širok nabor objektov. To je za podzemne vode lahko zelo škodljivo. In namesto da bi vlada za zaščito vode zakonodajo vse bolj omejevala, ta postaja ohlapnejša in daje prednost kapitalu. Predsednik vlade tako krši 70., 70.a in 72. člen ustave. Prav tako vlada kljub zapisu pravice do pitne vode v ustavo še vedno ni pripravila ustreznih zakonodajnih sprememb za izvajanje te ustavne pravice v praksi.
Video
Povej svetu!
Preberi še:
SD s pozivom vladi: pričakujemo jasna pravila in navodila, ki se ne bodo spreminjala čez noč
Poslanska skupina Socialnih demokratov je v luči spreminjajočih se vladnih ukrepov glede izpolnjevanja pogoja PCT danes na Vlado RS naslovila poslansko pobudo, s pozivom naj Vlada RS sprejme jasna pravila za obvladovanje epidemije, ki bodo ljudem povrnila zapravljeno zaupanje, potreben za čimprejšnji izhod iz epidemije.
Matjaž Nemec: Kje je bil minister Hojs v času nasilnih izgredov?!
Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa naslovil poslansko vprašanje v zvezi z dogajanjem v Operativno-komunikacijskem centru PU LJ v času protestov v Ljubljani.
Marko Koprivc predsedniku vlade nastavil ogledalo: Mladi so naša prihodnost, ne pa zgodbe preteklosti
Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je predsedniku vlade Janezu Janši na seji Državnega zbora postavil vprašanje glede stanovanjske problematike, ki po besedah poslanca mlade vse bolj potiska v stanovanjsko revščino.
