Zakonski osnutek je po besedah ministra dr. Aleksandra Jevška koalicijsko usklajen in bo lahko šel v predstavitev na Ekonomsko-socialnem svetu ter nato v javno obravnavo. Jevšek je sicer v pogovoru z novinarji ocenil, da je zakon po izvedenem širokem dialogu z raznimi igralci iz lokalnih skupnosti in razvojnih regij dovolj usklajen, da je pripravljen za vladno in državnozborsko proceduro.

Osnovni cilj je doseči bolj skladen regionalni razvoj, saj je centralizacija v državi močna, je opozoril minister. Državni sekretar Srečko Đurov je to ponazoril s primerjavami, da je osrednjeslovenska regija kot najbolj razvit del države po BDP na prebivalca v standardu kupne moči trenutno na ravni Nizozemske, Pomurje je na ravni Bolgarije, Zasavje kot najmanj razviti del pa na ravni Srbije.

Cilj nastajajočega zakonskega predloga ni ustavljati razvitih regij, ampak pomagati manj razvitim pri razvojnem dohitevanju in doseči skladen razvoj celotne države, je dejal Jevšek.

Đurov je povedal, da imajo na ministrstvu slogan Močna Slovenija, močne regije, zato jih trenutno stanje na področju regionalne razvitosti skrbi. Zadnjih 30 let je strnil z besedami, da je razvoj države uspel, ni pa uspel tudi skladen regionalni razvoj.

Na ministrstvu so si pri pripravi zakonskih rešitev zastavili nov koncept regionalnega razvoja. Skladen razvoj regij bi moral postati jasna in močna politična odločitev, podprta s konkretnimi ukrepi, je pojasnil Đurov. Na ministrstvu si pri snovanju in izvajanju ukrepov na tem področju ob tem želijo več povezovanja in manj delitev.

Skladen regionalni razvoj razumejo kot zagotavljanje delovnih mest z visoko ali vsaj višjo dodano vrednostjo prebivalcem v polmeru 35 kilometrov od njihovega doma in to v okolju, ki je zeleno, varno in ponuja visoko kakovost življenja. To mora veljati za vseh 12 razvojnih regij v državi.

Med bistvenimi novostmi v okviru nastajajočega predloga je Đurov omenil, da je s ciljem bolj premišljenega načrtovanja in izvajanja predviden sprejem strategije skladnega regionalnega razvoja, ki mu bo sledil akcijski program. V njem bodo opredeljeni tako sektorski projekti oz. programi po regijah, ki bi jih določili na ravni države, ter konkretni razvojni ukrepi, ki jih bodo v sodelovanju z vladnimi resorji opredelile regije glede na lastne specifične razvojne potrebe in prednosti.

Predvidena je tudi združitev obstoječih svetov regij, v katerih sedijo župani, in razvojnih svetov regij, v katerih sodelujejo še predstavniki gospodarstva in nevladnega sektorja, v razvojne svete kohezijskih regij. V teh bi obstoječim sodelujočim dodali še predstavnike znanosti. Obenem bi razvojnim regijam omogočili tudi ustanavljanje lastnih stalnih predstavništev v Bruslju, da bi lahko regije lažje prišle do sredstev, ki jih Evropska komisija razdeljuje centralno.

Na novo naj bi opredelili tudi problemska območja. Ta ne bodo več le obmejna problemska območja, ampak bi dodali še območja v hribovitem in gorskem svetu ter območja s posebnimi razvojnimi izzivi.

Predvidene so še dodatne naloge za regionalne razvojne agencije, ki naj bi sčasoma prevzele vlogo posredniških teles pri izvajanju programov za razvoj regij. Po novem bodo morale biti te agencije tudi v izključni lasti občin.

Na vprašanje, če je novi koncept regionalnega razvoja neke vrste alternativa za neuspešne poskuse ustanavljanja pokrajin, je Jevšek odgovoril, da bi bile zakonske rešitve, ki so usmerjene v razvoj, lahko prvi korak v smeri pokrajin, vendar pa bo odločitev zanje na koncu politična.

Razvojne regije naj bi dobile nekaj več finančne samostojnosti, želja je, da se postopoma tudi večji del proračunskih sredstev za izvajanje akcijskega programa preusmeri k regijam. Bo pa poraba teh sredstev vseeno uokvirjena s cilji izvajanja evropske kohezijske politike.

Če se bo tak koncept izkazal kot učinkovit, bi s tem lahko vsaj nekoliko olajšali odločitev za pokrajine, ko gre za zahteven vidik njihovega financiranja, je ocenil minister.