Minister za obrambo Janko Veber se je na Izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Nova Gorica udeležil posveta o delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Na srečanju, gre za tretje srečanje z župani od načrtovanih trinajstih po Sloveniji, je minister Veber predstavil prizadevanja ministrstva za učinkovitejše ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Minister za obrambo Janko Veber se je županom in drugim predstavnikom občin Severnoprimorske regije zahvalil za uspešno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Regija je izpostavljena različnim nevarnostim, zato je tokratno srečanje s poveljnikom Civilne zaščite Republike Slovenije Srečkom Šestanom in poveljnikom Civilne zaščite Severnoprimorske regije mag. Samom Kosmačem pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj. “Še posebej zdaj, ko na obrambnem ministrstvu pripravljamo nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj sistema,” je na srečanju poudaril minister Veber.

Minister Veber je med pogovorom z župani dejal, da si ministrstvo prizadeva izboljšati učinkovitost ukrepanja ob morebitnih nesrečah, zato je predvsem na podlagi izkušenj ob lanskem žledolomu oblikovalo modularno enoto Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč, ki bo pod okriljem poveljnika CZ RS delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče. Ta enota pripadnikov Slovenske vojske bo glede na znanje in zmogljivosti, ki so potrebni ob naravnih nesrečah, modularno sestavljena, saj se je prav tu pokazala prednost sodelovanja več strokovnjakov pri sprejemanju nujnih ukrepov za obvladovanje razmer. Tako skupino pripadnikov pa bo mogoče tudi aktivneje vključevati v proces svetovanja na terenu in prenos izkušenj. Minister Veber je med ukrepi, ki bodo prispevali k izboljšanju delovanja sistema zaščite in reševanja, navedel tudi odločitev o zamenjavi oziroma posodobitvi voznega parka ministrstva.

Poveljnik CZ Severnoprimorske regije mag. Samo Kosmač je predstavil regijske zmogljivosti in delo CZ v regiji, poveljnik CZ RS Srečko Šestan pa je župane podrobneje seznanil s sistemom zaščite in reševanja, s silami, ki jih imamo na državni ravni na razpolago ob različnih vrstah nesreč, ter z načinom dela reševalcev ob nesrečah, od aktiviranja državnega načrta do zaprosil ter poročanja in zajemanja podatkov o nesrečah. Ob koncu je župane opozoril na tista področja in naloge, pri katerih bi bile občine lahko aktivnejše. Tako je na župane naslovil priporočila, da imenujejo poveljnika CZ občine, ki naj bi bil hkrati svetovalec za področje zaščite, reševanja in pomoči, imenujejo štab CZ občine, sestavljen iz članov občinske uprave, imajo samostojnega svetovalca za področje zaščite, reševanja in pomoči oziroma ga imenujejo za več občin skupaj. Med priporočili republiškega poveljnika so tudi ta, da občine vnaprej sklenejo pogodbe za dobavo materiala oziroma storitev, ki bi jih potrebovale ob nesrečah, da pozornost ob nesrečah namenijo delu z novinarji ter sprejmejo intervencijske ukrepe.

Po izvedbi posvetov v vseh trinajstih regijah Slovenije, kjer delujejo izpostave RS za zaščito in reševanje bodo oblikovani predlogi za večjo učinkovitost delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči.

Odprto pismo vodja poslanske skupine SD Matjaža Hana predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju in ministru za finance dr. Dušanu Mramorju glede selektivnosti olajšav pri investicijah – nakup avtobusov po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Spoštovani,

finančna in gospodarska kriza je od njenega pričetka od vlad terjala ukrepanje, ki bi ublažilo vse večje pritiske na slovensko gospodarstvo. Različnih zakonskih sprememb in dopolnitev je bil deležen tudi del davčne zakonodaje, ki se nanaša na uveljavljanje olajšav iz naslova investicij.

Spoznanje, da so olajšave za investicije dolgoročna naložba, se je izkazalo kot ključno, če želimo doseči vidnejši napredek in preboj gospodarstva, ki so ga še do pred nedavnim bremenili izrazito negativni trendi. Ti so po različnih panogah pustošili z različno intenziteto, a s posledicami, ki imajo skupni imenovalec: velik upad gospodarske dejavnosti, nezmožnost vstopanja na nove trge, kreditni krč in navsezadnje propad podjetij.

V naboru podjetij, ki so bila zaradi svojih specifik podvržena toliko večjim pritiskom, so tudi tista, ki se ukvarjajo z dejavnostjo cestnega prevozništva. Višanje stroškov vzdrževanja ter pogonskih goriv in cestnin, davčne obremenitve ter upad gospodarske dejavnosti so manjšali obseg in konkurenčnost njihovega delovanja, kar je tlakovalo pot k prepotrebnim spremembam glede olajšav za investicije v tej panogi.

Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini tako omogoča, da lahko davčni zavezanci uveljavijo olajšave »za nakup tovornih motornih vozil in avtobusov pravnih oseb za motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v sklopu tega pa je bilo določeno prehodno obdobje, da lahko zavezanci za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavljajo znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V« (vir: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb).

Slovenski cestni avtoprevozniki že dalj časa opozarjajo na izrazito neenakopraven položaj podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so ga ti deležni po izteku prehodnega obdobja (2014). Namreč določba 55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uveljavljanje olajšave določa samo za avtobuse na hibridni in električni pogon, s tem, da praksa kaže, da je ti kategoriji avtobusov moč zaslediti v zelo omejenem obsegu, povečini v mestnem prometu. Neživljenjska določba zakona tako predvideva olajšave pri nakupu avtobusov, ki so z vidika ekologije in tehnološke varnosti tako napredni, da jih proizvajalci razvrščajo v vrh ponudbe prevoznikom, ki takšna vozila tudi najbolj potrebujejo za prevoze potnikov.

Naj ob tem spomnimo, da je bilo prehodno obdobje zaradi razmer in omenjene neživljenjskosti primarne določbe zakona (55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v delu olajšav za nakup avtobusov) v vmesnem obdobju podaljšano tako, da so lahko olajšavo zavezanci uveljavljali za nakup avtobusov, ki ustrezajo emisijskim zahtevam EURO IV in EVRO V do leta 2014.

Socialni demokrati menimo, da so se olajšave za investicije več kot upravičeno dokazale za dober in prepotreben ukrep, ki lahko našemu gospodarstvu pomaga pri odpravi posledic krize ter navsezadnje pri njegovemu nadaljnjemu okrevanju. Rešitve, ki bi davčnim zavezancem pri nakupu avtobusov ponudile možnost za uveljavljanje olajšav, tako ne smejo biti davčna »milost« države, ki jo je moč na selektiven način zagotoviti le izbrani kategoriji, temveč nuja, ki bo omogočila razvoj gospodarstva. Ukrepanje prav tako ne sme biti predmet podaljševanja prehodnega obdobja, kajti v iskanju odgovorov nas ne smejo zaslepiti nerealna pričakovanja o tem kaj si nekoč želimo, temveč kako glede na potrebe in dejansko stanje pomagati tistim, ki se odločajo za nove investicije.

Ob tem ne gre spregledati pomena teh olajšav z vidika varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije, pa naših otrok, ki se z avtobusi vsakodnevno vozijo v šolo.

Socialni demokrati bomo zato v skladu s protokolom delovanja v koaliciji prihodnji teden v pregled poslali novelo Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bosta olajšave za nakup avtobusov postavili v enakovreden položaj ostalim sorodnim investicijam, prav tako pa bosta odpravili neživljenjske zakonske možnosti, ki jih v realnosti v večji meri ni moč udejanjiti.

V luči programskih načel in izhodišč koalicijske pogodbe verjamemo, da bosta noveli v koaliciji dobili zadostno podpro.

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije

Na srečanju vlad Republike Slovenije in Republike Srbije na Brdu pri Kranju je poleg skupne seje vlad obeh držav potekalo tudi več dvostranskih srečanj, namenjenih nadaljnji krepitvi sodelovanja v posameznih resorjih. Ministra za obrambo Janko Veber in njegov srbski kolega Bratislav Gašić sta v pogovoru pozornost namenila sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju ter vedno bolj intenzivnemu sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob tej priložnosti sta ministra na Brdu podpisala tudi Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Sporazum določa sodelovanje pogodbenic pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč, izvajanju reševalnih dejavnosti ter odpravljanju posledic nesreč. Opredeljuje področja sodelovanja in način izvajanja skupnih dejavnosti, kot so izmenjava znanstvenih in tehničnih informacij, pomembnih za varstvo pred nesrečami, izobraževanje in usposabljanje članov reševalnih ekip in strokovnjakov za zaščito, reševanje in pomoč, sodelovanje pri razvijanju in proizvodnji zaščitne in reševalne opreme, medsebojno obveščanje o nevarnostih nesreč in njihovih posledicah, pomoč pri zaščiti in reševanju ter odpravljanju posledic nesreč. Podobne sporazume ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro ter Makedonijo.

Ministra za obrambo Janko Veber in Bratislav Gašić sta v pogovoru o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju pozornost namenila možnostim za njegovo nadaljnjo krepitev, pri čemer je bila posebej izpostavljena namenska industrija.

V pripravi je tudi dvostranski Sporazum o vojaško-tehničnem sodelovanju, ki bo priložnost za izmenjavo izkušenj in sodelovanje v okviru skupnega nastopanja na tretjih trgih ter Evropske obrambne agencije. Na področju zaščite in reševanja, na katerem se je sodelovanje v zadnjih letih močno okrepilo in poteka tako na dvostranski ravni kot v okviru regionalnih pobud, je srbska stran predstavila pobudo za vzpostavitev regionalnega centra v Vojvodini, ki bi lahko ponudil logistično podporo ob naravnih in drugih nesrečah. Minister Gašić je izpostavil tudi razvoj znanja in izkušnje v okviru vojaške medicinske akademije v Beogradu pri oblikovanju balkanske namenske zdravstvene sile, projekta, v katerem Srbija sodeluje kot vodilna država.

Ob tej priložnosti sta ministra izmenjala tudi izkušnje o sodelovanju v mednarodnih operacijah in na misijah. Sodelovanje Republike Srbije se na tem področju v zadnjih letih krepi in po načrtih bo letos v štirih vojaških operacijah EU in devetih mirovnih operacijah OZN sodelovalo skupaj 650 pripadnikov Vojske Srbije. Sogovornika sta se pogovarjala še o možnostih sodelovanja pri usposabljanju pripadnikov obeh vojsk.

Čeprav Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo podpisala socialnega sporazuma 2015-2016, je sporazum pomemben, meni ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki sicer obžaluje, da GZS sporazuma ne bo podpisal. Na ministrstvu pa ne glede na to verjamejo, da bo sporazum dobra popotnica za čas sprejemanja reform. Kot so poudarili na ministrstvu, GZS ni sodeloval v pogajanjih za socialni sporazum, v katerih bi lahko vsebinsko prispeval k uresničevanju svojih interesov. “Socialni sporazum bi bil tako dopolnjen tudi z njihovimi predlogi in takšnega bi verjetno podpisali,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

“Dokument je zaveza podpisnikov, štiri delodajalska združenja, sedem sindikalnih central in vlada so se z njim zavezali, da bodo storili vse za boljše življenje državljanov, za njihovo socialno in ekonomsko varnost,” je dodala ministrica za delo. “Zaupanje, ki smo ga med pogajanji med seboj ustvarili vlada in socialni partnerji, je dobra popotnica za čas, ko bodo drug pri drugem iskali soglasje za spremembe delovne zakonodaje, zdravstvenega sistema, pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema v javnem sektorju,” je prepričana ministrica Kopač Mrak.

Upravni odbor GZS je namreč v sredo sklenil, da ne pristopi k podpisu socialnega sporazuma 2015-2016. V začetku meseca so sporazum z vlado sklenile vse reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije. Sklep je bil na seji sprejet soglasno, gospodarstveniki pa o predlaganem sklepu niso niti razpravljali.