Izzivi epidemije so tudi dobava zdravil, zmanjševanje brezposelnosti, duševno zdravje ljudi in spodbujanje prostovoljnega dela
Poslanki in poslanec Socialnih demokratov so prvi dan seje Državnega zbora ministrom in ministricam zastavili poslanska vprašanja glede aktualnih vsebin, povezanih s pričujočo epidemijo in njenimi posledicami.
16. november 2020
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je ministru za zdravje Tomažu Gantarju zastavila ustno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem zdravil in medicinskih pripomočkov v času epidemije.
Poslanka je uvodoma izpostavila, da je zdravstveni sistem v Sloveniji in drugod po svetu zaradi epidemije koronavirusa na veliki preizkušnji, saj se ta na eni strani spopada z zdravljenjem težkih bolnikov zaradi covida-19, po drugi strani pa ljudje še vedno zbolevajo za že znanimi boleznimi, z zdravili in drugimi medicinskimi pripomočki pa si ti lajšajo tegobe, ki jih posamezne bolezni prinašajo.
Ob tem je poslanka poudarila, da se zaradi ponovnega zapiranja držav mnogi sprašujejo, ali bo zaradi vse bolj resne situacije povezane s koronavirusom otežen dostop do zdravil. »Skrbi jih, da se bo tudi Slovenija soočala s pomanjkanjem zdravil, pa naj bo to zaradi otežene distribucije iz držav proizvajalk zdravil (generična zdravila iz Indije), ali pa zaradi neplačevanja zdravil, tako kot smo lahko brali za sosednjo Hrvaško,« je povedla Muršičeva in dodala, da ljudi skrbi tudi to, da bi ponovno sicer redna zdravila za tri mesece dobivali le za mesec dni vnaprej in bodo morali v teh zimskih časih vsak mesec hoditi v lekarne ter pred njimi čakali.
Glede na navedeno je ministra vprašala, kakšna je zaloga zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji in ali bo ob zaostrovanju proti koronskih ukrepov distribucija zdravil in dostop do zdravil omejena.
Muršičeva je ustno poslansko vprašanje zastavila tudi ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju v zvezi z izvajanjem javnega dela v letu 2021. Poslanka je izpostavila, da je aktivna politika zaposlovanja že vrsto let izjemno pomemben segment pri spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti. Ob tem je še posebej poudarila, da bo vključevanje brezposelnih oseb še kako pomembno v letu, ki prihaja, saj se število brezposelnih iz meseca v mesec zvišuje. Glede na navedeno je pristojnega ministra vprašala, kdaj bo ministrstvo objavilo poziv za javna dela, koliko bo namenjenih sredstev, koliko brezposelnih oseb bo ministrstvo vključilo, kakšni bodo pogoji za vključitev in katere ciljne skupine bodo imele prednost pri vključevanju v javna dela leta 2021.
Poslanka SD mag. Meira Hot je ministru za zdravje Tomažu Gantarju zastavila ustno poslansko vprašanje v zvezi z duševnim zdravjem državljanov in državljank v času epidemije covid-19. Poslanka je uvodoma izpostavila, da so epidemija in z njo povezani omejevalni ukrepi za preprečitev njenega širjenja, pustili posledice tudi na našem duševnem zdravju. »Strah nas je, da bi se okužili s koronavirusom. Strah nas je, da bi se okužili naši najbližji. Omejitev socialnih stikov in gibanja povzročata osamljenost, stisko in tesnobo,« je opozorila, pri tem pa izpostavila znatno omejene obiske v bolnišnicah, ki svojcem obolelih onemogočajo, da bi obiskali svoje najbližje in se od njih poslovili, kar svojcem in tudi obolelim povzroča velike duševne stiske. »Podatki iz sveta že kažejo, da se je predvsem med starejšimi v času epidemije povečala depresija,« je opozorila.
Poslanka Hot je izrazila zaskrbljenost, da je psihiatrična pomoč še vedno stigmatizirana, psihične težave pa še vedno doživljamo kot nekaj sramotnega in še zmeraj se prepogosto dogaja, da se duševni in psihiatrični bolniki znajdejo potisnjeni na rob družbe. Zato je po njenem mnenju še posebej pomembno tudi osveščanje o duševnih motnjah.
Poudarila je, da strokovnjaki že več let opozarjajo, da je na področju duševnega zdravja potreben celovit pristop in da so nujne »sistemske, zakonske spremembe na področju duševnega zdravja.« Na slednje že več let opozarja tudi Varuh v svojih poročilih, pa tudi Ustavno sodišče je že lani odločilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo.
Po mnenju poslanke je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se glede na zadnje podatke kažejo, v Sloveniji kot tudi drugod po svetu poslabšuje tudi duševno zdravje mladih. »Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. V času epidemije pa se bodo verjetno žal te odvisnosti le še povečale,« je opozorila in poudarila nujnost, da se k tej problematiki pristopi sistematično, z vso resnostjo in, da se pripravijo ustrezni ukrepi in sprejme nujno potrebna zakonodaja.
Glede na navedeno je poslanka ministra vprašala, ali je bila izvedena že kakšna raziskava, o tem, kako je epidemija vplivala na duševno zdravje Slovencev ter kakšni so njeni rezultati. Prav tako jo je zanimalo, kako se ljudje odzivajo na Telefon za psihološko podporo prebivalcem med epidemijo ter kako in kakšne rešitve bodo na ministrstvu pripravili za svojce hudo obolelih in umirajočih za koronavirusom, ki si želijo priti v stik z njimi.
Mag. Bojana Muršič, mag. Meira Hot in Soniboj Knežak
Poslanec Soniboj Knežak je ministra za finance vprašal v zvezi z obdavčitvijo epidemijskega dodatka za prostovoljce. Poslanec je opozoril, da je bil v tretjem protikoronskem paketu uzakonjen dodatek za pripadnike Civilne zaščite in prostovoljce, ki so aktivirani zaradi pomoči pri zajezitvi epidemije. »Dodatek je določen v 66. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19: v prvem odstavku je določena višina -30 evrov na dan – v petem odstavku pa je določeno, da je dodatek oproščen plačila davkov in prispevkov. Vendar to velja le za prostovoljce,« je izpostavil Knežak ter opozoril, da tretji odstavek zakona ne govori o vseh prostovoljcih, temveč le o tistih, ki prostovoljno delo opravljajo v okviru javnih služb (npr. jamarji in gorski reševalci). »Zato bodo ljudje, ki so se v epidemiji odzvali klicu na pomoč, na svoje skromno nadomestilo za delo v javno korist plačali davke.« Zato je poslanec ministra povprašal, zakaj interventni zakon določa, da davčne oprostitve pripadajo le prostovoljcem, ne pa tudi pogodbenim pripadnikom ter kako namerava ministrstvo ukrepati, da se položaj prostovoljcev in pogodbenih pripadnikov izenači.