Povečanje nasilja nad ženskami in otroki v času karantene
Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje o dodatnih ukrepih za zaščito povečanega števila žrtev nasilja nad ženskami in otroki v času epidemije.
»Sprejeti ukrepi preprečevanja širjenja epidemije ter omejitve gibanja in delovanja, ki smo jih deležni posamezniki in skupnost v času epidemije COVID-19, radikalno spreminjajo naš vsakdan, pomembno pa vplivajo tudi na naše psihično stanje, vedenje in ravnanje. Slednje se po alarmantnih podatkih pristojnih organov in institucij ponekod kaže v povečanju družinskega nasilja v domačem okolju, o njegovem porastu pa poročajo tudi številne socialnovarstvene institucije,« je uvodoma zapisala poslanka Socialnih demokratov.
Ob tem je poudarila, da socialna izolacija ter prostorska utesnjenost, stres in negotovost v kriznih razmerah ter poslabšanje socialnega stanja posameznika ali družine povečujejo potencial nasilja v domačem okolju: »Žrtve pa se imajo zaradi trenutnih okoliščin manjšo možnost umakniti na varno ali poiskati pomoč.«
Družinsko nasilje naj bi se po uradnih podatkih policije v času karantene povečalo za 20 %. »Pri tem je pomembno opozoriti tudi na dejstvo, da uradni policijski podatki s tega področja vedno predstavljajo manjši delež vseh izvršenih kaznivih dejanj, saj je stopnja prijavljanja relativno nizka, zato lahko zaskrbljeno trdimo, da je realna slika še bolj alarmantna,« je opozorila Muršičeva, ki se je v pismu naslonila tudi na priporočila Organizacije združenih narodov, kako naj vlade po svetu naslovijo to težavo. OZN je ocenila, da bi lahko imelo nekaj mesecev karantene oziroma omejevalnih ukrepov za posledico dodatnih 31 milijonov primerov nasilja zaradi spola, generalni sekretar Antonio Gutteres pa je v začetku letošnjega aprila dejal: »Mnoge ženske in dekleta se v izolaciji zaradi COVID-19 soočajo z nasiljem tam, kjer bi morale biti najbolj varne. V svojih domovih.«
Bojana Muršič, poslanka Socialnih demokratov
O porastu družinskega nasilja, konfliktov v družini, zanemarjanja otrok ter osebnih težav v duševnem zdravju zaradi poslabšanja psihičnega stanja poročajo tudi centri za socialno delo. »Nekateri centri za socialno delo in tudi druge socialnovarstvene institucije, katerih delo je v teh razmerah podobno potrebno kot v zdravstvenih, so žal delno opustili delovanje v času epidemije in ne izvajajo družinskega svetovanja, kar pa lahko vodi v nepopravljivo škodo in slabšo zaščito žrtev nasilja,« je izpostavila poslanka.
Številne institucije, nevladne organizacije ter prostovoljke in prostovoljci širše civilne družbe, ki opravljajo pomembno in visoko cenjeno družbeno delo na področju preprečevanja in odpravljanja nasilja nad ženskami in otroki, prav tako opozarjajo, da epidemija resno otežuje zaščito povečanega števila žrtev nasilja za domačimi stenami. To problematiko je med drugim naslovil tudi Ženski lobi Slovenije v svoji javni pobudi 27. aprila 2020.
»Krizna stanja od nas primarno zahtevajo reševanje najnujnejših izzivov, interventnih in splošnih ukrepov, vendar pri tem nikoli ne smejo biti spregledane družbene neenakosti ter položaj različnih družbenih skupin, še posebej najranljivejših v naši skupnosti,« je v zaključku izpostavila Muršičeva s vprašanjem vladi o ukrepih za zaščito povečanega števila žrtev nasilja nad ženskami in otroki v času epidemije ter uspešnosti njihovega izvajanja. Prav tako poslanko zanima, kako je vlada okrepila podporo nevladnim organizacijam ter pristojnim institucijam, ki imajo osrednjo vlogo pri obravnavanju, preprečevanju in odpravljanju nasilja nad ženskami in otroki ter o izboljšanju implementacije potrebnih politik za preprečevanje in odpravljanje nasilja nad ženskami, ki jih Sloveniji narekuje Istanbulska konvencija.
Povej svetu!
