»Vse od začetka vojaškega konflikta med Izraelom in Hamasom, ki traja že skoraj dva meseca z zaskrbljenostjo spremljamo in pretresljive, tragične prizore nedolžnih žrtev ter vedno večjo eskalacijo nasilja nad civilnim prebivalstvom v Gazi,« je uvodoma v stališču pojasnil Baković.

Poslanki in poslanci SD so obsodili teroristični napad Hamasa na Izrael, vendar izpostavili nujnost spoštovanja mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z načelom sorazmernosti.. Zavzeli so se za takojšnjo prekinitev nasilja in umiritev razmer, kot prioriteto pa izpostavili zaščito civilnega prebivalstva.

»Nobeno besnenje ali uporaba vojaške sile ne bo oživila izgubljenih življenj, še posebej pa nas skrbijo posledice napadov na begunska taborišča, bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi, ki jih smatramo kot hudo kršitev mednarodnega prava, lahko povzročijo nov val nasilja v regiji,« je pojasnil Baković.

Nadaljnje so poslanci izpostavili, da mora mednarodna skupnost vložiti še več napora, da bi preprečila kakršnokoli obliko kolektivnega kaznovanja in še hujšo humanitarno katastrofo. Prebivalcem Gaze je potrebno zagotoviti dostop do osnovnih življenjskih pogojev kot so voda, hrana in  varno prebivališče; pomembno je, da se zadostna humanitarna pomoč neovirano dostavi tudi na severni del Gaze.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon je obiskala regijo Bližnjega vzhoda ter se sestala z najvišjimi političnimi predstavniki v Izraelu in Palestini ravno ob začetku premirja nekajdnevnega med Hamasom in Izraelom ter izpustitvi nekaj talcev in zapornikov. Ministrica je ob tem poudarila, da je edino zagotovilo za varnost Izraelcev in Palestincev konkreten mirovni načrt z jasno časovnico, ki vodi k priznavanju palestinske države. »Slovenija je pripravljena, tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov, usmeriti izjemno velike napore, da pridemo do rešitve dveh držav in trajnemu miru na Bližnjem vzhodu«, izpostavlja pred zasedanjem posebnega odprtega VS ZN o položaju na Bližnjem vzhodu. Poslanke in poslanci so v razpravah obisk ministrice v regiji izpostavili kot zelo pozitivnega.

Slovenija je sicer med šestimi državami članicami EU, ki intenzivno delajo na priznanju Palestine. Prevladuje pa razumevanje, da je trenutno najbolj pomembno doseči trajno prekinitev ognja, vzpostaviti močno palestinsko oblast in zagotoviti varnost v regiji.

 V pozitivnem stališču vlade do predloga Deklaracije je državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin izpostavil, da slovenska vlada jasno in koherentno zastopa svoje stališče do rešitve dveh držav na vseh bilateralnih in mednarodnih forumih, ter kot odgovorna in solidarna članica mednarodne skupnosti poudarja predvsem pomen povišanja razvojne in humanitarne pomoči Palestini. »Skupni humanitarni prispevek Slovenije za palestinske begunce se bo v letu 2023 povečal za več kot desetkrat in bo presegel 2 mio EUR, od tega 1.200.000 EUR preko Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem  vzhodu (UNRWA),« je izpostavil na seji Državnega zbora.

»Vprašanje Palestine ne sme sploh biti vprašanje levih ali desnih. Vrnimo se k humanosti, vrnimo se k človečnosti,« je izpostavila poslanka Hot. »Poraz človeštva, da nam je normalno, da tisto, kar so osnovna pravila mednarodnega humanitarnega prava – da se ne bombardira civilnega prebivalstva, da se ne bombardira bolnic, da se ne bombardira civilne infrastrukture, da se ne odreka hrane, da se ne odreka vode, da je to v določenih primerih očitno, da so v tem kontekstu določena življenja manj vredna od drugih. Da so določena otroška življenja manj vredna od drugih. V tem primeru je Slovenija izkazala pogum v evropski in mednarodni skupnosti, ko je glasovala za resolucijo in je bila Slovenija med osmimi državami Evropske unije, ki je izkazala pogum in povedala, zakaj je tako glasovala – ker smo glasovali o humanosti, o človečnosti,« je nadaljevala v razpravi.

Poslanke in poslanci v Deklaraciji poudarjajo, da je mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu možno doseči le s političnim dialogom, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot in mednarodnega prava, vključno z upoštevanjem zavez iz številnih resolucij Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov; pričakujejo ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov. S sprejetjem Deklaracije je Državni zbor izrazil neomajno podporo rešitve dveh držav na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi, ki bi sobivali v miru in varnosti, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava.