Prekarno delo je izkoriščevalska in zdravju nevarna zaposlitvena politika

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je danes potekala okrogla miza o prekarnosti in zdravju, ki jo je organiziral Inštitut za študije prekariata. Na njem je sodelovala tudi predsednica SD Tanja Fajon, ki je poudarila, da je prekarnost »zdravstveni, socialni in gospodarski problem, ki ima hude gospodarske in socialne posledice,« zato je napovedala takojšnji sprejem zakona o notranjem izvajanju storitev v javnem sektorju, da ta začne pri sebi izkoreninjati negotove oblike zaposlitve brez socialne varnosti.

22. marec 2022

Na okrogli mizi je dr. Metoda Dodič Fikfak uvodoma povedala, da je 60 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva Slovenije že izkusilo prekarnost, ki povzroča depresijo in kroničen stres, v službi pa prezentizem namesto ustvarjanja. Poudarja, da gre za multidimenzionalen fenomen, ki je neodvisen od delavčevih lastnosti oziroma sposobnosti.

»Prekarnost je zdravstveni, socialni in gospodarski problem, ki ima hude gospodarske in socialne posledice,« se je strinjala Tanja Fajon. »Je horizontalna težava in tako jo moramo tudi reševati. Socialni demokrati razumemo, da to reševanje pomeni povečanje kakovosti življenja, zato mora postati prednostna naloga nove vlade,« je poudarila.

Prekarnost ni značilna samo za zasebni, temveč tudi za javni sektor. »Javni sektor bi moral biti zgled za pošteno zaposlovanje. Socialni demokrati bomo v novi vladi predlagali takojšnje sprejetje zakona o notranjem izvajanju storitev za državno upravo in pozvali ministrstva, da neposredno zaposlijo delavce, ki jih potrebujejo za te storitve, ne pa da jih najemajo pri zunanjih izvajalcih,« je povedala predsednica SD Tanja Fajon.

»Prekarnost je zdravstveni, socialni in gospodarski problem, ki ima hude gospodarske in socialne posledice.«
Tanja Fajon, predsednica SD

Sogovorniki so se strinjali, da dejanskih stroškov, ki jih ima država zaradi prekarnosti, ni preprosto oceniti, nedvomno pa so veliki.

»Vemo, da raziskave kažejo, da bi več kot 20 odstotkov primerov slabega duševnega zdravja lahko pripisali prekarnim oblikam zaposlitve, torej že samo zaradi tega vemo, da so stroški ogromni. Človekovo zdravje je nenadomestljivo. V SD si prizadevamo, da bi izgorelost uvrstili med poklicne bolezni in smo to tudi zapisali v svoj program. Podpiramo celovito sistemsko ureditev in akcijski načrt z učinkovitim nadzorom, vključno z inšpekcijskim. Pri tem moramo razmišljati široko in poleg ministrstva za delo vključevati tudi druge deležnikov, od ministrstva za gospodarstvo, zdravje, finance do socialnih partnerjev, sindikatov in delodajalcev,« je dejala Tanja Fajon.

Socialni demokrati z načrtom za odpravo prekarnosti

Socialni demokrati so v svojem načrtu velikih sprememb napovedali 7 konkretnih ukrepov za odpravo prekarnosti:

V sodelovanju s stroko, predstavniki dela in družbeno odgovornim gospodarstvom smo pripravili 7 konkretnih ukrepov za odpravo prekarnosti.

Prekarnost kot skupna prioriteta vlade: odprava prekarnosti mora biti ena osrednjih nalog koalicije in vlade. Da bi prišlo do sistematične in povsem operativne odprave prekarnosti, je pomembno, da se priprava in izvedba ukrepov za odpravo prekarnosti vključita v koalicijsko pogodbo in tako na samem začetku mandata zagotovi sistematično izvajanje ukrepov na tem področju.
Sprejem strategije za odpravo prekarnosti: s strategijo je treba opredeliti način zmanjšanja obsega obstoječih prekarnih zaposlitev in preprečevanje nadaljnjega zaposlovanja v oblikah dela, ki vodijo v revščino in omejevanje pravic iz dela zaposlenih. S strategijo se opredelijo razumevanje prekarnosti, konkretni cilji, glavni ukrepi in jasna časovnica za izvedbo posameznih ukrepov. Pomembno je, da pri oblikovanju ukrepov za odpravo prekarnosti sodelujejo resorna ministrstva in da vlada koordinira in nadzira delo skupine, ki bo pripravila in izvajala strategijo odprave prekarnosti. Nujna je namreč operativna naravnanost in sinhronizacija ukrepov.
Sprejem standarda za odpravo prekarnosti: pristojno ministrstvo mora vzpostaviti standard, ki bo z jasno opredelitvijo prekarnosti zagotavljal dostojno delo.
Krepitev dela inšpektoratov: zagotoviti je treba učinkovit nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo delo in zaposlovanje, in predpisov, ki urejajo obdavčitev dela in plačilo prispevkov za socialna zavarovanja. Za to je treba povečati število inšpektorjev za delo, zagotoviti dostop do podatkov, ki bodo inšpektorjem omogočili hitrejšo zaznavo kršitev delovne zakonodaje in zaposlenih v prekarnih oblikah, povečati pooblastila inšpektorjev za delo in postaviti nadzor nad podjetji, ki uporabljajo prekarne oblike dela, med ključne prioritete nadzornih institucij. Treba je doseči dosledno izvajanje predpisov na strani delodajalcev, vključno s tujimi delodajalci, za katere se delo opravlja v Sloveniji, in enotno uporabo predpisov pri odločanju pristojnih inšpekcijskih organov. S tem je namreč mogoče doseči izenačitev pogojev in cene dela za delodajalca, ki uporablja različne oblike zaposlitve, in na ta način zmanjšati motiv podjetij za uporabo nestandardnih oblik dela z namenom prikrivanja.
Izenačitev pravic iz dela: pravice iz dela v nestandardnih oblikah je treba čim bolj približati pravicam (v idealnem primeru izenačiti s pravicami) iz dela v rednem delovnem razmerju in preprečiti zniževanje že doseženih pravic zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Ustrezneje je potrebno treba definirati ekonomsko odvisne osebe, za katere se morajo izenačiti pravice iz dela s pravicami oseb v rednem delovnem razmerju. Zmanjšati je treba fragmentacijo na trgu dela, kar lahko v dogovoru s socialnimi partnerji dosežemo z vpeljavo enotne pogodbe o zaposlitvi, s ciljem poenotenja obveznosti in pravic delavcev in delodajalcev, ki ne bi bila odvisna od vrste pogodbenega razmerja, pri čemer zagovarjamo načelo, da se mora fleksibilnost plačati in ne splačati.
Ureditev dela preko platform: področje platform je v tem trenutku neurejeno in omogoča ter celo spodbuja razvoj prekarnosti. Platforme so prisotne v vedno več dejavnostih in se pojavljajo v zelo raznolikih poslovnih modelih. Zato je treba različne tipe platformnega dela (npr. prevoz, dostavo, inštrukcije, čiščenje ali ostale podobne storitve) zakonsko opredeliti kot delovno razmerje med platformo in delavcem z vsemi pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Razvoj notranjega izvajanja storitev: množično izvajanje storitev za javni sektor, ki ga izvajajo zunanji izvajalci (t. i. outsourcing), pomeni veliko tveganje za razvoj prekarnosti. Odnos med najetim delavcem in delodajalcem nima pozitivnih razvojnih ali finančnih učinkov za državo, zato je pomembno, da država s svojim vzorom in s spodbujanjem izvajanja storitev preko sistemiziranih delovnih mest v javnem sektorju spodbudi tudi zasebni sektor, da naloge, ki so predvidljive in stalno potrebne, vključi kot sistemizirana delovna mesta v podjetju ali organizaciji. Vlada takoj po nastopu mandata sprejme sklep o notranjem izvajanju storitev za državno upravo, ministrstva pa pozovejo posredne proračunske uporabnike, da v čim večji meri neposredno zaposlijo delavce za opravljanje del, ki jih sedaj najemajo pri zunanjih izvajalcih.