S pametnim ukrepanjem lahko pomagamo ljudem in preprečimo recesijo
Pomoči morajo biti deležni vsi, ki jo potrebujejo, pri tem pa moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da se ljudem in gospodarstvu pomaga ter prepreči globoka recesija, je enotno sporočilo sodelujočih na prvem spletnem pogovoru Socialnih demokratov o predlogih za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Na prvem spletnem pogovoru, poimenovanem Opozicija, so sodelovali prof. dr. Jože Damijan, dr. Emilija Stojmenova Duh, Goran Forbici in Gorazd Prah, pogovor pa je vodil dr. Jernej Štromajer. Predsednik SD mag. Dejan Židan je pogovor zaključil z napovedjo novih predlogov, predvsem na uvedbo t.i. hibernacije, torej mirovanja podjetij, samostojnih podjetnikov, društev, ustanov in drugih pravnih oseb, v vmesnem času pa bruto plačo zaposlenih financira država, na drugi strani pa pametno uporabo t.i. helikopterskega denarja z odkupom obveznic Evropske centralne banke, ki bi Sloveniji omogočilo financiranje ukrepov v višini približno 10 % BDP, torej 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo primarne emisije ECB.
Židan je v uvodnem pozdravu na začetku spletnega pogovora poudaril, da je SD pripravljena pomagati, zato je že prejšnji teden vladi izročila nabor predlogov, vendar po njegovih besedah “sodelovanje ne pomeni, da pristajamo na manj svobode, manj demokracije in manj napredka.” To so mejniki, pri katerih po njegovih besedah sodelovanje ni mogoče.
Poglejte si celoten spletni pogovor!
Dr. Jože Damijan je uvodoma predstavil svoje projekcije upada BDP: “Prišlo bo do recesije, ki je lahko krajša ali daljša. Če bi zaprli večino industrije za naslednje mesece, bi to pomenilo izpad okoli 6 %, kar je blag oziroma osnovni scenarij, ki bi pomenil uspešno soočenje z omejevanjem virusa. Problem pa je, da ni nujno, da bo tudi v drugih državah enako, kar bi pomenilo, da bi omejevalo naš izvoz. Verjetnejši scenarij je zato, da bo kriza daljša in da se bo gospodarstvo le počasi pobiralo. To bi pomenilo upad v višini 14 – 15 %.” Zato je poudaril, da mora država reagirati bliskovito in z dobrim programom, da se prepreči odpuščanja in stečaje, pri tem pa dvomi v učinkovitost sprejetih ukrepov. Opozarja, da smo lahko na pragu najhujše krize, zato mora država reagirati z vsemi močmi, da se na kratek rok ohranijo podjetja in delovna mesta. Prvi ukrep mora zato biti po njegovem mnenju financiranje celotnih plač, da podjetjem kompenzira izpad prodaje.
Pri tem je spomnil na ukrep Evropske centralne banke, kjer je Sloveniji na voljo za 2,5 milijarde evrov za financiranje ukrepov. “S temi sredstvi lahko financira plače za vsa podjetja in samozaposlenim, ki tak ukrep potrebujejo.” Pri tem je opozoril, da gre za brezplačno financiranje izpada plač, saj domneva, da na koncu tega denarja ne bo potrebno vrniti: “Če vlada na ta način financira izpad, ne pride do padca BDP. To je ključen ukrep. Če pa pride do padca BDP, se s tem zmanjšajo tudi javna sredstva za financiranje drugih programov.”
Dr. Emilija Stojmenova Duh je opozorila, da se pozablja na raziskovalce: “Marsikateri raziskovalec bo ostal brez projekta. Tudi Evropska komisija vse evropske razpise prestavlja za naprej. Prišlo bo do izpada virov. Zato je nujno potrebno razmišljati tudi o ukrepih za raziskovalce,” to pa je ključno za nadaljnji razvoj in boljše odgovore na krizo.
Pri tem je poudarila pomen digitalizacije in možnosti, ki jih ta daje v trenutnem položaju in za razvoj: “Estonija je najbolj digitalizirana država v Evropi. V Sloveniji imamo 95% pokritost s širokopasovnim internetom, vendar so naša težava digitalne kompetence. Imamo na voljo tehnologije, naši učitelji pa niso dovolj digitalno pismeni. Tehnologije omogočajo ogromno zadev, veliko ljudi jih je vajenih, za druga pa bo šele potrebno vzpostaviti okolje za digitalno delovanje.” Pri tem imamo po njenih besedah še veliko težav z omrežji, z razpoložljivostjo digitalnih vsebin in dostopnostjo digitalne opreme, od računalnikov do tablic. Zato je pozvala, da trenutne okoliščine izkoristimo za usposabljanje in dvig digitalnih kompetenc.”
V tem času vidi nujnost, da se kot družba pripravimo na spremembe.
Sodelujoči v spletnem pogovoru Opozicija
Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij Slovenije je poudaril, da je potrebno kompenzirati neto prihodke vsem, ki jih je ta kriza prizadela. “Prejšnji teden je vlada pozabila velik segment ljudi, zato je potrebno z novimi ukrepi predvideti pomoč tudi za samozaposlene, študente in zaposlene v nevladnih organizacijah.” Imamo že dve izkušnji z istim premierjem, ko smo že bili priče protidemokratičnim tendencam. Pri tem je opozoril, da je potrebno vztrajati, da so dopuščeni samo tisti ukrepi, ki so nujni.
“Kar se tiče ukrepov za pomoč, morajo veljati vse, ki so prizadeti. Glede prepovedi pa se moramo vsi potruditi in zahtevati, da so časovno omejeni. Ti ukrepi danes veljajo do preklica. To je tvegano. Izjemna pooblastila v roki izvršne oblasti so tvegana,” opozarja Goran Forbici. “To je eno od ključnih varoval. Vztrajati na časovni omejenosti ukrepov.”
Gorazd Prah, svetovalec poslanske skupine SD, je opozoril, da nismo v vojni, ampak da imamo požar ali poplavo: “Hiša še gori. In preden razmišljamo o nadzidavah in prizidkih, imamo še nekaj ljudi za rešiti, na katere se je doslej pozabilo.” Po njegovih besedah je nerazumna delitev delodajalcev na tržne in netržne delodajalce, pri tem pa prikazal shemo posledic, ki v sedanjem položaju prizadenejo ljudi in gospodarstva. “Na eni strani imamo ljudi, ki so v tem obdobju preobremenjeni, so ljudje, ki se sedaj morajo znajti z delom na daljavo, čakanjem na delo, tretja skupina pa so ljudje brez dela in brez pomoči.”
Po njegovem mnenju je sedaj nujno, da vsi prizadeti dobijo signal, da bodo njihove težave naslovljenje,” saj je bilo – kot pravi – zaupanje v veliki meri že porušeno. “Ukrepati moramo po vrstnem redu prioritet. Najprej tistim, ki si najtežje pomagajo sami, so najbolj prizadeti in imajo najmanj možnosti.”
Mag. Dejan Židan je na koncu predstavil predloge ukrepov. Socialni demokrati po njegovih besedah vidijo tri cilje: ohranitev delovnih mest (z intervencijo in pomočjo države) in s tem preprečitev poslabšanja socialnega položaja ljudi, ohranitev sposobnosti gospodarstva in družbe za razvoj in blaginjo v času med in po epidemiji ter za trajnostno modernizacijo družbe, torej odpoved škodljivim praksam za zdravje, okolje in pravičnost, hkrati pa podporo trajnostnim modelom gospodarjenja, inovativnosti in solidarnosti.
Socialni demokrati tako predlagajo uvedbo začasnega instituta hibernacije, torej možnosti podjetij, samostojnih podjetnikov, zadrug, zavodov, društev, ustanov, da začasno delno ali v celoti zamrznejo svoj položaj in pravna razmerja. Gredo torej v obdobje relativnega mirovanja, to pa zaposlenim, podjetnikom, samozaposlenim in prekarcem omogoči, da pridobijo začasno nadomestilo osebnih prihodkov (bruto plač) za čas trajanja hibernacije v času epidemije. Po prekinitvi hibernacije se nato v celoti restavrira pravni položaj takega podjetja, vključno s ponovno oživitvijo zaposlitev izpred obdobja hibernacije.
Slovenija mora na pameten način uporabiti t.i. helikopterski denar iz primarne emisije Evropske centralne banke, poudarja Židan: “To omogoča ukrepanje v višini 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo Evropske centralne banke.” Ob tem, da pa izkoristimo razpoložljive vire, pa je pomembna pametna uporaba teh virov. Po mnenju SD bi bilo to potrebno izkoristiti za nadomestilo bruto plač za osebe v hibernaciji (torej nadomestilo neto plače in plačilo prispevkov), za socialno pomoč osebam brez prihodkov (prekarci, študentje), likvidnostno pomoč za premostitev krize v podjetjih in fiskalni stimulus v obliki naložbenega načrta za trajnostno preoblikovanje in ozelenitev gospodarstva. Slovenija pa lahko v času epidemije začne s pripravo projektov za izvedbo investicij za modernizacijo naše energetske, socialne, transportne, izobraževalne, kulturne, digitalne, raziskovalne in razvojne infrastrukture. Tako predlagajo oblikovanje digitalnih razvojnih skupin za pripravo projektov, da država v času epidemije pridobi izvedljive projektne rešitve za kasnejši hiter zagon investicij v vse oblike infrastrukture po obdobju epidemije.
Dr. Jernej Štromajer, ki je dinamično vodil prvi spletni pogovor, je na koncu ocenil, da je potrebno pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa nove in izjemne okoliščine izkoristiti za zeleni, trajnostni in socialni preobrat, ker je očitno, da je zdravstvena kriza ponovno razkrila tudi slabosti neoliberalnega kapitalizma, ki jih sedaj spet nadomešča močnejša, pametno organizirana in intervencionistična država.
