Samo Bevk: Pri industriji srečanj ne gre več za vprašanje zmanjšane dejavnosti, gre za njen obstoj

Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je na ministra za kulturo ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo naslovil poslansko vprašanje v zvezi z vplivom epidemije Covid-19 na kreativno kulturni sektor ter industrijo srečanj.

28. avgust 2020

Ena od najbolj očitnih in najbolj dolgotrajnih posledic epidemije bolezni covid-19 in še trajajoče prisotnosti novega virusa je prepoved oz. omejitev javnih prireditev in zbiranj. Ne le turizem, ohromljeni so celi sektorji gospodarstva, ki jih lahko poimenujemo s pojmom ‘kreativno-kulturni sektor oz. industrija srečanj’. Ne glede na razglašeni konec epidemije v Sloveniji, v svetu še vlada pandemija novega virusa, ki bo močno in dolgoročno vplivala na vse dejavnosti, vezane na različne oblike srečevanja ljudi.

Koncerti, razstave, predstave, festivali, tekmovanja, sejmi, kongresi in konference; kulturna in medijska produkcija oz. distribucija, športna tekmovanja in treningi, razne prireditve ter vrsta drugih dejavnosti dajejo kruh mnogim ljudem. Pomenijo osnovo, na kateri gradi svoj posel oz. preživetje velik del gospodarstva, civilne družbe in, ne nazadnje, na njih sloni vrsta državnih strategij; začenši s turistično.

Večina omenjenih dejavnosti je bila v času najstrožjih izolacijskih ukrepov v marcu, aprilu in maju letošnjega leta popolnoma ustavljenih ali odpovedanih. Škode, ki je že nastala v tem času, ne bo moč enostavno popraviti: tako, kot ni mogoče v juliju dvakrat oddati hotelske sobe, ki je maja morala ostati prazna, tudi ni mogoče poskrbeti za izvedbo festivala ali športnega tekmovanja v avgustu, če aprila niso bile mogoče priprave nanj.

»Omenjene dejavnosti dajejo kruh mnogim ljudem. Pomenijo osnovo, na kateri gradi svoj posel oz. preživetje še velik del gospodarstva, civilne družbe in, ne nazadnje, na njih sloni vrsta državnih strategij; začenši s turistično,« je uvodoma zapisal Bevk in izrazil skrb nad škodo, ki je že nastala v tem času in je po njegovem mnenju ne bo moč enostavno popraviti: »Tako, kot ni mogoče v juliju dvakrat oddati hotelske sobe, ki je maja morala ostati prazna, tudi ni mogoče poskrbeti za izvedbo festivala ali športnega tekmovanja v avgustu, če aprila niso bile mogoče priprave nanj,« je bil jasen poslanec.

Bevk je mnenja, da kljub sproščanju ukrepov, v zadnjih dneh postaja jasno, da bodo v industriji srečanj mnoge prilagoditve postale trajne, podvržen pa jim bo ves svet. »Do sedaj znane prilagoditve pomenijo porušenje mnogih poslovnih modelov; tako kot gostinski lokal ne more ohraniti rentabilnosti s polovično zasedenostjo, tudi kulturna ali športna prireditev z zmanjšanim številom obiskovalcev ne more pokriti niti svojih osnovnih stroškov. Ne gre torej za vprašanje zmanjšane dejavnosti, gre za njen obstoj!« je opozoril.

Podatki prizadete industrije pričajo o tem, da je na organizacijo in izvedbo srečanj in prireditev v Sloveniji neposredno vezanih 15.000 ljudi, k čemur je potrebno prišteti še več kot 20.000 samostojnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi, honorarnih delavcev, katerih delo in dejavnost sta pretežno vezani na pripravo in izvedbo prireditev. Po podatkih podjetniškega sektorja je tako trenutno neposredno ogroženih vsaj 2.000 delovnih mest v 350 podjetjih.

Ob tem je Bevk izpostavil, da je industrija srečanj v skladu s Strategijo razvoja slovenskega turizma eden njegovih nosilnih produktov z visoko dodano vrednostjo in številnimi multiplikativnimi učinki. »Sama industrija srečanj, katere dejavnost je trenutno popolnoma ustavljena, v bližnji prihodnosti pa bo zelo omejena, letno ustvari okvirno 270 milijonov evrov prometa; če upoštevamo še njen multiplikativni učinek na gospodarstvo (kongresni multiplikator 3,3), pa se učinek izpada prometa približa 891 milijonom evrov letno! Industrija srečanj, kulturno-kreativni sektor in turizem so neločljivo povezani; če s turizmom ustvarimo okvirno 12% BDP, industrije srečanj same prispevajo 4,7% BDP,« je navedel.

»Ustvarjalci na področju kulture, so bili prvi, ki so morali prenehati z delom in imajo skoraj nemogoče pogoje za delo še danes. Vlada RS, ne upošteva njihovo specifiko in zaradi pomanjkanja dialoga ne zagotovi pomoči in navodil kako bi lahko tej panogi pomagali.« je bil kritičen poslanec, ob tem pa izpostavil, da so z nastopom vlade v marcu 2020 na podlagi internega pravilnika kot po navadi prenehale delovati dialoške skupine za samozaposlene v kulturi in za nevladne organizacije, ki so vezane na vsakokratno ministrico oziroma ministra za kulturo. »V SD smo sicer mnenja, da so dialoške skupine za samozaposlene in nevladne organizacije nujen mehanizem za ohranjanje sodelovanja med civilno družbo in ministrstvom,« je mnenja Bevk, ki je kot primer  dobre prakse izpostavil sosednjo Avstrijo, kot eno izmed držav v Evropi, kjer zelo dobro razumejo velik pomen kulture ter v njo vlagajo veliko denarja.

Ob zavedanju, da je kriza COVID-19 močno prizadela kulturno industrijo in organizacijo dogodkov, je denimo avstrijska vlada po končani epidemiji do jeseni in tako organizatorjem dala jasna navodila, napovedala postopno sproščanje ukrepov:

– Od 1. julija 2020 so dovoljene prireditve z dodeljenimi in označenimi sedeži v zaprtih prostorih do 250 ljudi in na prostem z do 500 osebami.

– Od 1. avgusta 2020 so dovoljeni dogodki do 200 ljudi – pomembno za poroke, rojstnodnevne zabave itd. Dovoljeni so tudi dogodki z dodeljenimi in označenimi sedeži v zaprtih prostorih do 500 ljudi in na prostem z do 750 osebami.

– Prav tako je z dovoljenjem okrožnega upravnega organa možna izvedba prireditev z večjim številom ljudi, ob predpostavki dodeljenim in označenim sedežnim redom, od 1. avgusta 2020 je dovoljenih do 1.000 ljudi v zaprtih prostorih in do 1.250 ljudi na prostem, od 1. septembra 2020 do 5.000 ljudi v zaprtih prostorih in do 10.000 ljudi na prostem.

Bevka zato zanima, ali in zakaj prihaja do zapostavljanja in izključevanja širšega sektorja kulture iz ukrepov države za blaženje gospodarskih in socialnih posledic epidemije covid-19, zakaj turističnih bonov ni mogoče uporabiti za plačilo storitev v kulturi (nakup abonmajev, knjig, slik…), kakšni so načrtovani ukrepi resornih ministrstev za podporo industriji srečanj v času onemogočenega poslovanja, ter kdaj namerava ministrstvo za kulturo ponovno vzpostaviti sistematičen dialog s sektorjem kulture.