Osebna asistenca mora omogočat uresničevanje osebnih želja in interesov v poklicnem in zasebnem življenju uporabnikov
Poslanci Socialnih demokratov, mag. Meira Hot, mag. Bojana Muršič, Soniboj Knežak in Damijan Zrim, so na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili pobudo v zvezi z javno objavljenim predlogom novele Zakona o osebni asistenci.
29. september 2023
V poslanski skupini SD redno in skrbno spremljajo javno razpravo o prenovi sistema osebne asistence, ki že dlje časa poteka v javnosti med vsemi ključnimi deležnimi. »Delovanje osebne asistence bomo tudi še naprej podpirali, saj takšne storitve pomembno prispevajo k večji socialni vključenosti in aktivnosti invalidov,« so poudarili poslanci.
Glavni namen osebne asistence naj bi bil, da omogoči uporabnikom, da uresničujejo svoje osebne želje in interese v poklicnem ali zasebnem življenju. Storitve se naj bi torej izvajale tam, kjer jih uporabniki zaradi svojih aktivnosti in vključevanja v družbo potrebujejo. Pri čemer naj bi jim te storitve omogočale čim večjo stopnjo samostojnega in neodvisnega življenja.
»Na vas se obračamo ravno zato, ker menimo, da trenutni predlog sprememb Zakona o osebni asistenci, ki ste ga pred kratkim posredovali v javno razpravo, na določenih točkah vključuje posamezne rešitve, ki bodo bistveno omejile in okrnile samostojnost in neodvisnost življenja uporabnikov osebne asistence. Kar je seveda v nasprotju s temeljnim namenom in poslanstvom osebne asistence,« so zaključili poslanci in v luči navedenega na ministra naslovili naslednje pobude:
- Ponovno bi vas pozvali, da dovolite uporabo nočnih ur tudi tistim uporabnikom osebne asistence, ki niso življenjsko ogroženi, zato da bi uporabniki osebne asistence imeli večjo možnost svobodnega in samostojnega odločanja kdaj bodo socialno aktivni, ter da se bodo lahko vključevali tudi v tiste družbene aktivnosti, ki običajno potekaj v večernih urah. Takšna omejitev bi bila tudi deloma v nasprotju z določilom, da urnik izvajanja osebne asistence pripravita uporabnik in izvajalec skupaj, glede na potrebe in želje uporabnika.
- Zaradi perečega pomanjkanja kadra na področju socialnega varstva in nege, s katerim se soočajo tudi izvajalci in uporabniki osebne asistence, predlagamo, da se ohrani obstoječa rešitev, da sta lahko dva osebna asistenta družinska člana uporabnika, če temu uporabniku pripada več kot 100 ur osebne asistence.
- Predlagamo tudi, da se ohrani trenutna ureditev v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo, kjer uporabnik za sofinanciranje osebne asistence prispeva polovico omenjenega dodatka. V novem predlogu je namreč predvideno, da bo uporabnik moral prispevati celoten znesek tega dodatka. To bi bistveno poslabšalo socialni položaj uporabnikov, saj se večina teh oseb že sedaj preživlja z minimalnimi osebnimi dohodki. Poleg tega imajo te osebe zaradi svoje oviranosti že tako višje življenjske stroške, ker morajo kupovati drage medicinske ali tehnične pripomočke, ki jim omogočajo zadovoljevanje njihovih osnovnih življenjskih potreb ali pripomorejo k njihovi večji socialni aktivnosti in samostojnosti v vsakdanjem življenju.
- Veljalo bi ponovno razmisliti tudi o omejitvi, da lahko samostojni podjetniki opravijo samo 15 % ur osebne asistence pri posameznem izvajalcu. Takšna omejitev bi po našem mnenju v praksi povzročila več težav, zato predlagamo, da bi se opravljanje osebne asistence prek s.p-jev pri izvajalcih omejila pri 30 % vseh zaposlenih osebnih asistentov.
- Prav tako predlagamo, da je vsaj eden iz med članov ocenjevalne komisije, oseba s strokovnim znanjem iz zdravstvenega področja, ki bo lahko iz zdravstvenega vidika podal mnenje koliko ur osebne asistence potrebuje posamezen uporabnik.