SD predstavila načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse
Socialni demokrati so danes na Prešernovem trgu v Ljubljani začeli z javnim predstavljanjem svojega načrta za dostopno in kakovostno javno zdravstvo. “Imamo načrt in imamo ekipo, ki je sposobna uresničiti to nalogo, eno najzahtevnejših pred Slovenijo,” je na današnjem dogodku dejala predsednica SD Tanja Fajon. Vizualno privlačna in nazorna predstavitev načrta na veliki trimetrski ulični instalaciji bo po današnjem uvodu v Ljubljani potovala še v 6 drugih regionalnih središč po Sloveniji.
17. junij 2021
“Imamo dolge čakalne dobe, ki so se v epidemiji še podaljšale. Nesprejemljivo je, da morajo ljudje na posege čakati tako dolgo. To moramo rešiti in to je mogoče rešiti. Zato potrebujemo dobro organizirano akcijo, dodaten denar in dodaten angažma zdravnikov in osebja. Ni pa tega mogoče rešiti, če bomo še naprej delali v javnem zdravstvu malo posegov, da lahko isti zdravniki popoldne opravijo veliko posegov za denar. Ni problem, da je zdravnik zasebnik. Samo naj bo zasebnik, ne pa da dela malo v javnem sektorju za plačo in socialno varnost, izobraževanja in bonitete, popoldne pa za denar. Problem dvoživk prerašča v tumor javnega zdravstva,” je Tanja Fajon izpostavila problem čakalnih dob, ki najbolj ponazarja sistemske in strukturne probleme zdravstvenega sistema.
Načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse je pripravila ekipa strokovnega sveta SD za zdravje pod vodstvom dr. Branka Gabrovca, specialista za zdravstveni menedžment. Pri pripravi načrta je sodelovalo 84 strokovnjakov, načrt pa bodo sedaj predebatirali v javni razpravi po slovenskih mestih in ga nadgradili s pridobljenimi mnenji strokovnjakov in uporabnikov. “Naš pristop temelji na treh stebrih – izboljšanem upravljanju in organiziranju, boljšemu financiranju sedaj podfinanciranega javnega zdravstva in naložbah v modernizacijo javne zdravstvene infrastrukture,” je poudaril dr. Branko Gabrovec. Izpostavil je 6 korakov načrta: najprej akcijski pristop za nujno skrajšanje čakalnih vrst, ki so se v epidemiji dodatno podaljšale, ukrepe za izboljšanje upravljanja, kakovsti in odgovornosti v zdravstvenem sistemu, ki vključuje tudi ločitev upravljalske in nadzorne funkcije v zdravstvenih zavodih, učinkovitejša koordinacija preko regionalnih zdravstvenih uprav ter uvedbo referenčnih cen zdravstvenih storitev. Posebno pozornost namenjajo položaju družinskih zdravnikov kot vstopne točke do vseh zdravstvenih storitev ter medicinskim sestram kot hrbtenici zdravstvenega sistema.
Prva javna predstavitev načrta SD za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse na Prešernovem trgu v Ljubljani
Aleksandra Vasiljević, medicinska sestra iz Velenja, je dejala: “Medicinskim sestram mora javni plačni sistem dati večji pomen. Eden brez drugega ne moremo: ne zdravniki, ne medicinske sestre in ne pacienti.” Pri tem je uporabila citat, da zdravniki rešujejo življenja, medicinske sestre pa zdravnike. Pri tem opozarja na velik problem izgorelosti in izčrpanosti.
Frenk Hočevar, predsednik Foruma starejših SD in nekdanji direktor UKC Ljubljana, je povedal, da “smo starejši največji uporabniki zdravstvenega sistema, zato zahtevamo, da se starejšim prilagodi način in organizacija zdravstva.” Pri tem opozarja na vlogo javnega zdravstva pri spopadanju z revščino in materialno stisko, razočaran pa je nad predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga brez finančnih virov ocenjuje za slamnatega.
SD načrtuje tudi sklop sistemskih sprememb z novo košarico pravic, ki morajo biti v celoti zagotovljene iz zdravstvenega zavarovanja in javnih sredstev, vključno z več zobozdravstvenimi storitvami. “Ker ljudje ne pridejo do svojega osebnega zdravnika ali ga celo nimajo, ne morejo dostopati do posegov. In spet: pri zasebniku ne potrebuješ napotnice. Potrebuješ denar. Če pa denarja nimaš, pa čakaj. To je nesprejemljivo,” je pri tem poudarila Tanja Fajon, ki opozarja na to, da je dostop do zdravstvenih storitev vse bolj odvisen od debeline denarnice.
Poglejte celoten načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo
Sebastjan Ašenberger, doktor medicine, je poudaril, da upa, da nas je epidemija naučila, kako pomembno je kakovostno javno zdravstvo. “Izredne razmere so pokazale dodatne pomanjkljivosti: podaljšanje čakalnih dob in zato je treba zavihati rokave in pospraviti pod streho,” ocenjuje pulmolog s Celja, ki meni, da so slovenski zdravstveni delavci sicer zelo kvalitetni.
Socialni demokrati pri tem načrtujejo tudi novo definiranje mreže javnega zdravstva, oblikovanje novih kadrovskih modelov ter spremembo postopkov javnega naročanja, vključno z omogočanjem in spodbujanjem skupnih in mednarodnih nabav ter neposrednega nakupa pri proizvajalcih, da se doseže najboljša cena zdravil in medicinskih pripomočkov.
Osnovni fokus ukrepov je na odpravljanju strukturnih vzrokov za krizo javnega zdravstva, ki mu sledi izboljšanje financiranja. Slovensko javno zdravstvo je namreč podfinancirano, saj za zdravje namenimo 8,3 % BDP, Nemčija na drugi strani 11,7 % BDP, hkrati iz javnih sredstev financiramo 70 % stroškov, povprečje EU je na ravni 85 % stroškov. Pri tem SD načrtuje prenovo sistema financiranja, da se bodo bremena pravičneje razporedila glede na dohodke in morebiti tudi glede na premoženje, ne glede na status. Sem sodi tudi obljuba o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter oblikovanje rezervnega sklada za izjemne primere najzahtevnejših operacij v tujini.
Prva javna predstavitev načrta SD za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse na Prešernovem trgu v Ljubljani
“Razpoložljiv dohodek državljanov je za financiranje zdravstvenih storitev dramatično neenako obremenjen. Predlogi SD o sofinanciranju manjkajočega denarja s hkratno ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z novimi progresivnimi dajatvami je najbolj socialno pravičen ukrep,” je dejal nekdanji zdravstveni minister dr. Dušan Keber, ki opozarja, da se naj zasebni zdravniki razvijajo, a ne na račun zajedanja v javni sistem. Tudi Socialni demokrati so do vladnih načrtov za gradnjo medicinske infrastrukture kritični, saj predstavlja spisek želja, namesto načrtno načrtovanega pristopa glede na prioritete in na novo oblikovano mrežo javnega zdravstva. Keber svari, da bo vladni pristop k temu na koncu plačali nerešeni problemi nizkih plač medicinskega osebja in podfinanciranih storitev. SD absolutno prioriteto pri tem dajejo digitalizaciji in enotnemu informacijskemu sistemu, razvoju e-diagnostike, saj po besedah dr. Gabrovca za tehnološki napredek zdravstva namenjamo štirikrat manj kot primerljive države. Ob tem na podlagi definirane mreže in potreb SD do leta 2030 predvideva naložbe v izgradnjo in prenovo kliničnih in bolnišničnih oddelkov, mreže negovalnih bolnišnic, ureditev nujne medicinske pomoči in reševalnim helikopterskim prevozom.