Socialni demokrati so namreč od samega začetka obravnave tega zakona opozarjali, da zakonski predlog vsebuje tudi sporno določbo o uporabi prikritega preiskovalnega ukrepa – geolokacijskega sledenja blagu – ki bi ga Finančna uprava lahko uporabila v okviru finančne preiskave. Glede na siceršnjo pravno ureditev drugih organov, ki smejo posegati v pravice ljudi, je to novo pooblastilo, ki ga drugi organi – denimo Policija – ne morejo uporabiti brez zunanjega nadzora oz. sodne odredbe. Tudi druga pooblastila Finančne uprave za posege v pravice ljudi so obsežna, in tudi pri njih – za razliko od ostalih represivnih organov – Finančna uprava ne potrebuje nadzora sodne veje oblasti, saj naj bi vsi postopki, ki jih vodi, sodili v polje upravnih, ne pa kazenskih ali prekrškovnih postopkov. Ker naši predlogi za uvedbo dodatnega potrjevalca takih ukrepov niso bili sprejeti, smo do zakona zadržani.

Poslanec Baković je pojasnil, da je bil danes veljavni zakon je bil sprejet spomladi 2014. Zakonodajno pravna služba je ob njegovem sprejemanju izrazila pomisleke glede obsežnih pooblastil FURS za posege v pravice ljudi. Po njenem mnenju finančna preiskava – v okviru katere naj bi se izvajala nova pooblastila – ne ustreza kriterijem neodvisne preiskave po kriterijih ESČP in Ustavnega sodišča.

Opozoril je na obsežna pooblastila uradnih oseb finančne uprave, ki segajo od pregleda poslovnih prostorov, pa tudi stanovanj, do pravice do navideznega odkupa predmetov, vse brez zunanjega ali sodnega nadzora. Izpostavil je, da je finančna preiskava vedno odrejena zoper konkretno pravno ali fizično osebo. Zato so vprašljive razlage, da gre zgolj za sledenje blagu in ne osebam – glede na naravo finančne preiskave bo slej ali prej prišlo do povezovanja podatkov.

Naša glavna skrb pri obravnavi tega zakona niso bila sama pooblastila FURS, temveč morebitne posledice, če bi bila z njihovo uporabo odkrita kazniva dejanja ali prekrški. Nekaj primerov sodne prakse namreč kaže, da dokazi, zbrani na soroden način, na sodiščih niso obveljali. Naš predlog ni bil, da se uporabi takih postopkov odrečemo, temveč da se za njihovo uporabo uvede ustrezna zunanja odobritev, ki bi zagotovila ustavno skladnost postopkov in nedvoumno veljavnost dokazov, ki se zberejo na ta način.

Socialni demokrati si želimo učinkovitega pregona davčnih prekrškov in resnega kriminala. Želimo si, da bi bili dokazi o njih zbrani zakonito in ustavno skladno, da bi lahko zagotovo obveljali tudi na sodiščih. In hkrati si želimo, da so organi z represivnimi pooblastili pod enotnim nadzorom oz. da zanje veljajo enaka pravila. Ne nasprotujemo torej pooblastilom, ki jih ima Finančna uprava. Nasprotno, z ustreznim sodnim ali drugim zunanjim nadzorom nad njenim delom bi zato želeli preprečiti vsako senco dvoma v zakonitost in ustavnost zbranih dokazov.