SD z alternativnimi rešitvami za boljšo pomoč zdravstvu, gospodarstvu in kulturi

SD z amandmaji za izboljšanje razmer v zdravstvu, za nagrajevanje zaposlenih v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, za bone in vrednotnice za kulturno potrošnjo ter sklad za pomoč zaposlenim in samozaposlenim v kulturi, pa tudi za operativnost likvidnostne sheme in avansiranje pomoči malim in srednjim podjetjem. Predsednica SD Tanja Fajon je danes rešitve predstavila na novinarski konferenci skupaj s predsedniki strokovnih svetov za finance, za zdravje in za kulturo.

20. november 2020

“Socialni demokrati smo zaskrbljeni. Bojimo se, da vlada ne obvladuje epidemije in da je pred nami hitro poslabšanje gospodarske situacije. Parlament v ponedeljek začenja obravnavo PKP6. Kljub temu, da vlada doslej ni podprla nobene rešitve opozicije, jo pozivam, da tokrat res preudarno pretehta predloge. Ni časa za vedno nove popravke PKP paketov, če lahko boljše rešitve za ljudi, za zdravstvo, za gospodarstvo in kulturo sprejmemo že prihodnji teden,” je uvodoma poudarila predsednica SD Tanja Fajon.

V nadaljevanju je poudarila: “Zavedam se težke situacije in resnosti epidemije. Več kot 400 ljudi je v zadnjih 10 dneh izgubilo življenje. Naš zdravstveni sistem je pred kolapsom. Vse to so stvari, za katere moramo z ukrepi najti skupne rešitve. To ni stvar samo ene politične opcije, to terja naše skupno sodelovanje in skupne napore.”

Tanja Fajon

Dr. Branko Gabrovec

Predsednik sveta za zdravje SD dr. Branko Gabrovec, sicer strokovnjak za zdravstveni menedžment in javno zdravje, je najprej ocenil sedanjo situacijo: “Vsi vidimo, da se stanje ne umirja. Številke še vedno rastejo. Posebej nas skrbi delež pozitivnih vzorcev, ki se giblje med 25 in 30 %. Še najbolj pa smo zaskrbljeni zaradi deleža testov med najstarejšimi in najranljivejšimi. Kar 90 % vseh domov za starejše ima vdor virusa. To pa se seveda pozna na našem zdravstvenem in socialnovarstvenem sistem. To predstavlja ogromen stres za njih same, za njihove svojce in za sistem. Trenutno smo po številu smrti na prvem mestu v Evropi. Odkrito povemo: tudi če se držimo vseh ukrepov, se tega virusa ne bomo znebili čez noč. Ta letni čas in razmere prispevajo k temu, da se virus širi.”

Za ves čas pandemije bi v SD vsem zdravstvenim in socialno varstvenim delavcem ponudili dodatek k plačam v višini 65 odstotkov, v času razglašene epidemije dodatek v višini 100 odstotkov. Ob tem za stabilnost javnega zdravstvenega sistema predlagajo prenos neporabljenih sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za financiranje potreb v zdravstvu, saj se utegne primanjkljaj zdravstvene dejavnosti do konca leta povzpeti do 240 milijonov evrov. Ker sredstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi bistveno zmanjšanega obsega zdravstvenih storitev ostajajo neporabljena, jih je potrebno nameniti v javno zdravstvo, da bo mogoče pospešiti odpravo čakalnih dob, ki se tudi zaradi epidemije in zaradi neopravljenih pregledov ter diagnoz nadalje povečujejo.

Predsednik sveta dr. Branko Gabrovec ugotavlja, “da se velika večina prebivalcev drži ukrepov in priporočil, prilagodili smo življenja tej epidemiji. To je težko. Toda kljub vsemu: kot skupnost moramo pomagati vsak po svojih močeh. Bodimo solidarni, pomagajmo drug drugemu.”

Mag. Milan M. Cvikl

Dejan Prešiček

Predsednik sveta za finance SD mag. Milan M. Cvikl je dejal, da se “bojimo nadaljnjega poslabšanja gospodarske situacije, povečanja brezposelnosti in vala stečajev.” Po njegovih besedah je gospodarstva, še posebej mala in srednja podjetja, izčrpalo rezerve, zato ni več časa za popravke in čakanje na naslednje pakete: “Ukrepati je treba zdaj in vlada naj končno prisluhne, ker obstajajo boljše rešitve, če hočemo ohraniti delovna mesta in razvojne sposobnosti podjetij. Vrag je vzel šalo, ukrepati je treba takoj.”

Kot eno ključnih težav podjetij je Cvikl izpostavil likvidnost, kot razlog zanjo pa nedelovanje dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki jo je spomladi ponudil drugi paket protikoronske zakonodaje. “Da bi jamstvena shema postala učinkovita, privlačna in operativna rešitev za zagotavljanje likvidnosti podjetij, da poveča obseg garancije države na dovoljenih 90% za mikro, mala in srednje velika podjetja, da podaljša ročnost kreditov z garancijo iz sedanjih 5 na 10 let z vsaj 2 letnim odlogom do začetka odplačevanja, v čas ko bodo podjetja izšla iz krize, da bistveno zniža obrestne pribitke, ki so bila – v krizi določena na celo 200 točk – tudi zato, da podjetja razumejo da gre za pomoč in ne za “neprimerno” dobičkarstvo, brez dodatnih pogojev in drobnega tiska.” Ob tem predlagajo tudi sistem avansiranja ukrepov pomoči preko Slovenskega podjetniškega sklada, da podjetja ne bodo rabila čakati 90 dni na izplačilo pomoči, ki jo nujno potrebujejo.

V šesti protikoronski zakon bi morali vključiti tudi ukrepe za pomoč kulturi. Predsednik strokovnega sveta stranke za kulturo Dejan Prešiček je predstavil tri: ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi za pomoč ustanovam in organizacijam s področja kulture, izdajo vrednotnic za že plačane kulturne dogodke, ki jih zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, in bone za kulturne prireditve, kakršne že poznamo s področja turizma. Bone za kulturno potrošnjo bi izdali vsem polnoletnim prebivalcem Slovenije v vrednosti 25 evrov. Strošek za državo se mu ne zdi prevelik, državo skupaj bo jo boni stali približno 40 milijonov evrov.

V SD bodo poskušali iz zakonskega besedila črtati tudi vse tiste ukrepe, ki niso povezani s preprečevanjem širjenja virusa in pomočjo ob epidemiji. Predsednica SD Tanja Fajon je med njimi omenila izenačevanje pogojev za vpis na fakulteto za dijake s poklicno in splošno maturo, odlog akreditacije univerz blizu vladajoči stranki ter višje kazni za protestnike na javnih zbiranjih. Podpirajo sicer rešitve, ki še naprej ponujajo pomoč ljudem.