Socialni demokrati z vrsto predlogov za pomoč najbolj prizadetim
Državni zbor je pričel s sprejemom interventnih zakonov, potrebnih za spopad z nastalimi razmerami zaradi koronavirusa. Poslanke in poslanci danes obravnavajo predloge interventnih zakonov s področja dela, financ, kmetijstva ter sodnih in drugih upravnih postopkov, s katerimi naj bi se ublažilo gospodarske in socialne posledice epidemije.
Socialni demokrati so že na torkovi seji Sveta za nacionalno varnost predlagali nabor predlogov za solidarno in učinkovito pomoč vsem, ki se zaradi epidemije soočajo z gospodarskimi in socialnimi posledicami. Pri tem je za Socialne demokrate ključno, da se zagotovi pravočasna in učinkovita pomoč vsem glede na potrebe in ne glede na status, še posebej pa to velja za najranljivejše.
Socialni demokrati so v zadnjih dneh na zasednjih matičnih delovnih teles izpostavljali, da tudi hitri in drastični ukrepi niso garancija, da bo Slovenija iz nastalih razmer prišla hitro, kajti vsakodnevno se kažejo nove razsežnosti zdravstvene krize, ki postaja vse bolj tudi gospodarska in socialna. Zato ocenjujejo, da so bile »učne ure« gospodarske in finančne krize izpred desetih let draga lekcija, ki so jo po krivici v največji meri plačali ljudje. Takrat se je breme tedanje krize reševalo z danes dokazano povsem napačno ekonomsko paradigmo monetarnega izčrpavanja in fiskalne diete. Po njihovem prepričanju se moramo tovrstnemu ukrepanju v danih okoliščinah izogniti za vsako ceno in namesto tega celostno in na solidarnosten način nuditi pomoč (tudi v obliki takojšnjih likvidnostnih sredstev) tistim, ki jo najbolj potrebujejo, da se jim omogoči čimprejšnje okrevanje. To danes poudarja tudi vrsta uglednih ekonomistov, ki opozarjajo, da se mora Evropa s posledicami soočiti z obsežnimi fiskalnimi spodbudami.
V zadnjih dneh so se javno oglasile številne poklicne skupine, od samozaposlenih, nevladnikov, sindikatov, kulturnih delavcev in podobno. Socialni demokrati poudarjajo, da so pri snovanju rešitev slišali njihova opozorila. Zato so z rešitvami, ki so jih zagovarjali skupaj s stranko Levica in LMŠ, želeli doseči enaka merila za vse, pri tem pa preprečiti, da bi od ukrepov odrezali katero izmed prizadetih skupin. Ob tem Socialni demokrati poudarjajo, da morajo biti ukrepi življenjski, s “čim manj nepotrebne administracije in birokracije pri uveljavitvah različnih pomoči, kajti v nasprotnem bodo spet na slabšem ljudje, majhna podjetja in samozaposleni, ki težje dostopajo do ukrepov, ki zahtevajo obsežne postopke.”
Poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak je ob današnji obravnavi predloga interventnega zakona za delno povračilo plač poudaril, da gre za načrtovano ukrepanje najnujnejše prve pomoči prizadetim delodajalcem in delavcem, ki jih sedanja zakonodaja zaradi specifičnosti danih razmer ne ščiti zadostno. Opozoril je, da je povsem mogoče, da bodo na hitro pripravljene rešitve čez čas pokazale pomanjkljivosti, ampak da to poslank in poslancev ne sme odvrniti od ukrepanja, saj pričakuje, da bo predlogov, usmerjenih v pomoč ljudem in gospodarstvu, v prihodnjih tednih potrebno še več.
Soniboj Knežak poudarja, da so zato prvi ukrepi vezani na pomoč pri izplačilu nadomestil, ki jih bodo delodajalci izplačali svojim zaposlenim glede na spremenjeno situacijo. Država bo delodajalcem povrnila 40 % od določenega 80 % nadomestila za čakanje na delo, delavcem v karanteni pa bo pripadalo nadomestilo plače v višini 100%, ki ga bo namesto delodajalca zagotovila država.
»Pri danih predlogih ne gre samo za podporo, temveč tudi vprašanje, ali so ti ukrepi zadostni in pravočasni. In najpomembneje: ali bomo z njimi pomagali vsem,” se vprašuje Knežak, ko se mnogo podjetij, samostojnih podjetnikov, društev, zavodov in ostalih že te dni sooča s popolnim izpadom prihodkov. Zato Socialni demokrati v svojem stališču poudarjajo, da je treba pomagati vsem prizadetim, tudi tistim, ki nimajo zaposlenih, torej samozaposlenim in mikoropodjetjem, ki so jim prihodki drastično upadli, stroški za prispevke, davke in druge obveznosti pa ostajajo. Enako po Knežakovem mnenju velja za društva, zavode in ustanove, ki so delodajalci več kot 9.000 ljudem, a niso bili vključeni v izvorni predlog zakona, zato pozdravlja pripravljenost poslank in poslancev za dopolnitve osnovnega predloga. Socialni demokrati so namreč skupaj s stranko Levica in LMŠ pripravili amandmaje k zakonu, ki med drugim širijo krog upravičencev za nadomestila na vse delodajalce s sedežem v Republiki Sloveniji, že na matičnem odboru pa so skupaj podprli rešitev, da se omogoči ne samo odlog, temveč tudi oprostitev prispevkov samozaposlenim.
Soniboj Knežak
Matjaž Han
Predrag Bakovič
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v stališču o predlogu zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju izpostavil ukrep, s katerim se odlaga roke za oddajo davčnih poročil ter zamika roke za plačilo davčnih in drugih obveznosti državi. »Gre za potreben ukrep, ki bo vsaj na kratek rok delno pomiril tiste, katerih poslovanje je ta trenutek prekinjeno ali pa vsaj bistveno oteženo. Socialni demokrati menimo, da gre predlog v pravo smer, a hkrati opozarjamo, da bodo temu morali slediti še novi ukrepi«, je poudaril Han. Ta še dodaja, da je ta ukrep tudi pomemben signal delodajalcem, da je država za ohranitev delovnih mest pripravljena ukrepati.
Ob drugem sklopu določb omenjenega zakona pa je vodja poslanske skupine SD precej bolj kritičen, ko je vlada ob prevzemu mandata zamrznila izvajanje proračuna in zadržala 400 milijonov evrov sredstev, katere bi brez potrebne kontrole Državnega zbora med proračunskimi postavkami razporejala vlada povsem samostojno. »Popolnoma jasno nam je, da država za spopad z nastalo krizo potrebuje likvidna sredstva, ki jih na kratek rok ni mogoče dobiti drugače kot v proračunu«, pove Han. Vendar to po njegovem ne upravičuje predloga vlade, da se rebalans proračuna namesto v 45-ih izvede šele v 90-ih dneh po zaključku epidemije, v vmesnem času pa omogoči prosto razporejanje sredstev v državnem proračunu. To je po njegovem nedopustno, »zato predlog terja dopolnitve v smeri večje transparetnosti porabe sredstev in večjega parlamentarnega nadzora«. Matjaž Han je prav tako izpostavil, da bo treba za boj z nastalo situacijo »napeti vse sile in uporabiti vse vire«. Izključevanja in nedemokratičnih odločitev si tako po njegovem ne moremo privoščiti, ker ljudje od vseh, ne glede na politično barvo ali vlogo, pričakujejo, da bomo z njihovim denarjem ravnali transparentno in odgovorno. “Z dejanji moramo dokazati, da demokracija ni ovira za učinkovitost,« je bil odločen Han, ki pričakuje, da bo predlog dopolnjen na način, da se Komisiji za nadzor javnih financ Državnega zbora enkrat mesečno poroča o porabi teh sredstev.
Tudi predlog zakona o odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev Matjaž Han ocenjuje kot prvi korak, ki bo skupaj z ostalimi vsaj delno naslovil težave delodajalcev, da v čim večji meri ohranijo delovna mesta. Predlog sicer predvideva, da bo odlog kreditnih obveznosti za podjetja, ki so svojo dejavnost ustavila zaradi navodil oblasti, za banke obvezen, brez posebnih pojasnil. A Han ob tem opozarja, da so bila v prvotni verziji zakona odloga deležna le podjetja, ne pa tudi posamezniki. »Zato nas Socialne demokrate veseli, da smo na odboru sprejeli dopolnilo, ki tudi fizičnim osebam, prizadetim zaradi epidemije, omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti,« poudarja Han.
Socialni demokrati prav tako podpirajo zakon o interventnih ukrepih za trgu kmetijskih pridelkov, poslanec Predrag Bakovič pa v imenu poslanke skupine SD ocenjuje, da predlagane rešitve omogočajo preskrbo s kmetijskimi pridelki. Zakon namreč omejuje izvoz kmetijskih pridelkov, živil ali živali za hrano v primeru, ko bi bila ogrožena preskrba doma. »Naj poudarim, Socialni demokrati strogo obsojamo dvig cen osnovnih življenjskih dobrin zaradi izrednih razmer in nasploh kakršnikoli dobičkarstvo na račun stisk ljudi«, je v stališču jasen poslanec SD Predrag Baković. Bolj kritičen je Bakovič do predlaganega zakona o začasnih ukrepih v vezi s sodnimi in upravnimi zadevami, saj ta pod določenimi pogoji omogoča prekinitev zaporne kazni ali predčasni izpust zapornikov. Ta ukrep bi lahko po mnenju Bakoviča prinesel veliko strahu, bojazni, ob neprevidnosti in rokohitrstvu pa bi lahko botroval poslabšanju varnostnih razmer. “Zato apeliramo na pristojne, naj razmislijo o tem, da teh določb ne uporabljajo v primeru povratnikov in tistih, ki prestajajo zaporno kazen zaradi hujših kaznivih dejanj,” poudarja Predrag Bakovič.
