Sprememba, ki je rezultat širokega političnega konsenza, pomeni pomemben korak k sodobnejšemu in učinkovitejšemu delovanju izvršilne veje oblasti. Socialni demokrati pri tem poudarjamo, da ne pristajamo na zmanjševanje pristojnosti zakonodajne veje oblasti na račun druge. V središču našega delovanja ostaja skrb za ravnovesje in nadzor med vejami oblasti, kar je temelj demokratičnega sistema in varovanja človekove svobode in dostojanstva.

»Socialni demokrati poudarjamo poseben pomen Državnega zbora kot neposredno izvoljenega telesa ljudstva. Ne želimo, da bi se s spremembami Ustave slabila njegova vloga,« je dejala Meira Hot.

Ključna novost predlagane ustavne spremembe je, da bo sestavo in delovanje vlade, vključno s številom in organizacijo ministrstev, urejal zakon oziroma v prihodnje akt predsednika vlade. Sedanja toga ureditev je povzročala zaplete pri začetku mandata aktualne vlade, ko zaradi referenduma ni bilo mogoče uresničiti koalicijskega dogovora glede strukture ministrstev.

»Svet se spreminja z izjemno hitrostjo, soočamo se z izzivi digitalizacije, umetne inteligence in varnosti. Vlada mora imeti v rokah orodja, da se hitro in učinkovito odzove na nove razmere. To zahteva fleksibilno organizacijo, ki jo mora imeti v rokah mandatar,« je pojasnila poslanka SD.

Tudi pravna stroka opozarja, da se vlade reorganizacij izogibajo zaradi obstoječe rigidne ureditve. Po novem predlogu bo odgovornost za sestavo vlade jasna in bo padla na mandatarja, ki bo zanjo odgovarjal tako pred parlamentom kot pred javnostjo. Takšna ureditev že uspešno deluje v nekaterih drugih evropskih državah, kot je Nemčija.

»Naj bo ta sprememba korak naprej v smeri sodobne, odzivne in predvsem odgovorne izvršilne veje oblasti,« je zaključila Hot.