Zakon o praznikih in dela prostih dnevih je obširnejše spremembe in dopolnitve doživel s sprejetjem novele leta 2005. Na seznam praznikov in s tem zaznamovanje pomembnih zgodovinskih dejstev ter dejanj za slovenski narod je Državni zbor Republike Slovenije dodal združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dan Rudolfa Maistra in vrnitev Primorske k matični domovini. Poimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini, kot ga ureja sedaj veljavni zakon, ne ustreza zgodovinskim dejstvom.

»Primorci že od nekdaj praznujemo praznik priključitve in ne vrnitve, saj je takšno poimenovanje praznika del naše tradicije in kolektivne identitete. Termin ”priključitev” prav tako uporabljajo vsi, ki ob prazniku prirejajo spominske slovesnosti in praznovanja, med njimi tudi primorske občine, društva in združenja. V kolektivni identiteti Primorcev je priključitev Primorske izid dolgoletnega in požrtvovalnega boja za narodne pravice – da lahko govorijo slovenski jezik in gojijo svojo kulturo,« je ob vložitvi zakona izpostavila prvopodpisana Hot.

Strah in skrb, da bi izraz priključitev Primorske povzročil neugodne mednarodno-pravne in politične posledice je neupravičen in neutemeljen. Priključitev je rezultat mednarodno priznane Pariške mirovne pogodbe. Temu pa pričajo tudi zgodovinska dejstva, zapisi in razlage priznanih zgodovinarjev.

Z zakonskimi rešitvami, pod katere so prvopodpisani primorski poslanci: mag. Meira Hot, dr. Matej Tašner Vatovec, Robert Janev, dr. Mirjam Bon Klajnšček, Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič, Aleksander Prosen Kralj in Andreja Živic, tako stremijo k pravilni uporabi termina priključitev in ne vrnitev.

Poslanski zakon, ki je bil danes vložen v državnozborsko proceduro s podpisi vseh koalicijskih poslancev.
S sprejemom predlagane spremembe zakona se število praznikov ali dela prostih dni ne bo v ničemer spremenilo, zato uveljavitev zakona ne bo imela nobenih dodatnih finančnih posledic za državni proračun, kakor tudi ne za druga javna finančna sredstva, navajajo.