Slovenski zdravniki so 23. maja 2023 po elektronski pošti z ministrstva za zdravje prejeli obvestilo o sporočanju kazalnikov kakovosti v zdravstvu. V obvestilu so pridobili informacijo, da v veljavo vstopa sprememba kazalnikov kakovosti, kateremu je sledilo posredovanje metodoloških pojasnil za ugotavljanje kakovosti in poziv, naj štirikrat na leto sporočajo podatke ministrstvu, z izjemo podatkov o higieni rok, o čemer naj bi poročali vsake pol leta.

»V praksi to pomeni, da je ministrstvo zdravnikom naložilo vodenje dodatnih kazalnikov, zajema opažanje pri delu in prenos ter poročanje o opažanjih v statistični obliki. Zdravniki bodo tako morali ponovno prepisovati podatke o obravnavah pacientov, s katerimi so že seznanjeni tako zdravniki kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v ločeno tabelo. Za to pa morajo poiskati čas izven tistega, ki je namenjen obravnavi bolnikov,« je uvodoma izpostavila Muršič.

Poslanka je pojasnila, da so zdravniki bili primorani nameniti ogromno časa študiranju skozi uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2023 ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023, nacionalno strategijo kakovosti in varnosti za obdobje 2023-2031 ter nenazadnje 43 strani metodoloških navodil za kazalnike kakovosti. Torej skozi gradivo, skozi katerega so se prebili brez obravnave pacientov.

»Lahko so ugotovili, da bodo po novem ministrstvu štirikrat letno poročali o osmih skupinah podatkov. V ta namen bodo morali zbirati in beležiti statistične podatke o odklonih pri bolnikih, odklonih v zvezi z zaposlenimi, o absentizmu, o nenačrtovanih odpadlih obravnavah, prešteti bi morali pohvale na 10.000 bolnikov ter podatke o drugih podobnih kazalnikih. Takrat časa za opravljanje primarnega poslanstva ne bodo imeli,« je bila jasna poslanka.

Odzivi zdravnikov so nepresenetljivo zelo negativno sprejeli dodatno administrativno obremenitev. Gre se za dodatno delo, ki predstavlja dodatno obremenitev zdravnikov in dodatne stroške, ki ni namenjeno obravnavi bolnikov ter jih prav zaradi tega oškoduje. »Nadalje pa gre za jalovo delo. Številne raziskave po svetu so dokazale, da našteti podatki ne prispevajo prav nobene koristi za paciente. Med njimi je denimo angleška revija za splošne zdravnike – British Journal of General Practice – ugotovila že pred petimi leti na podlagi študij, da ni prepričljivih dokazov, da spremljanje kazalnikov kakovosti spodbuja boljšo oskrbo bolnikov. Če pa se podatke zbira z namen akreditacij za družinske ambulante, pa tukaj tudi Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je učinkovitost težko dokazati s takšnimi kazalniki,« je zaključila Muršič.

Na podlagi navedenega in zaradi nesprejemljivosti, da se na ministrstvu uvajajo ukrepi, ki že obremenjene zdravnike dodatno obremenjujejo z administrativnimi obveznostmi, ki čakalne vrste pacientov podaljšujejo, ker jim zdravniki zaradi administrativnih obveznosti ne uspejo nuditi pozornosti in ne upravičujejo dodatnega dela in stroškov v obliki krepitve kvalitete javnega zdravstvenega sistema so poslanci na ministra naslovili naslednjo pobudo, da:

• Ministrstvo za zdravje umakne obvezno sporočanje podatkov o kazalnikih kakovosti in razbremeni zdravnike.
• Ministrstvo za zdravje z novimi ukrepi stremi naproti administrativni razbremenitvi zdravnikov, ki jim omogoča opravljanje njihovega temeljnega poslanstva in nudenje pomoči bolnikom.