Po njeni oceni so lahko omejevanje in razveljavitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin le začasna izjema, prilagojena dejanskim okoliščinam, in jasno opredeljena v zakonu. Meira Hot opozarja na širitev policijskih pooblastil, kot je predvidena v 103. členu interventnega zakona: »Po našem mnenju gre v tem primeru za prekomerni poseg v osnovne temeljne človekove pravice, ki ni utemeljen, zakonska določba pa je izrazito nejasna, časovno neomejena in kot taka nedopustna.« Pri tem spominja na predlog notranjega ministra Hojsa, ki je že predlagal izmenjavo osebnih podatkov o zdravju ljudi med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in policijo. Po njeni oceni tudi ni prav, da se napoveduje uporaba mobilne aplikacije, ki bi nadzorovala gibanje posameznikov. »Kako daleč še,« se sprašuje, ko po njeni oceni ukrepi pri ljudeh vzbujajo dvom, namesto zaupanja pa strah pred pretiranim posegom v posameznikovo zasebnost.

»Socialni demokrati ne bomo dopustili, da se taki ukrepi uvajajo brez ustreznih vsebinskih in strokovnih utemeljitev,« je jasna Meira Hot, pri tem pa kot posebej občutljive navaja zdravstvene podatke, ki zato terjajo visoko pravno varstvo. Prav tako poslanka Socialnih demokratov opozarja na že videno prakso vladnih ukrepov in njihove nejasnosti: »Navodila se spreminjajo iz dneva v dan in ljudje so žal zmedeni, jezni, obupani. V teh okoliščinah, ki so posebne, mora vsakdo vedeti, kaj sme in česa ne ter kam lahko gre in kam ne. Ljudje smo tako rekoč čez noč morali spremeniti svoje navade, omejiti svoje potrebe, se marsičemu odreči. Zato je še bolj pomembno, da ljudje ob spoštovanju različnih ukrepov in omejitev le te dojemamo kot utemeljene, razumne in ne kot kaznovalno palico za morebitne kršitelje.«