Slovenija krepi sodelovanje z Organizacijo ZN za industrijski razvoj

Slovenija krepi sodelovanje z Organizacijo ZN za industrijski razvoj (Unido). Gospodarski minister Matjaž Han je v okviru obiska generalnega direktorja Unida Gerda Müllerja v Ljubljani podpisal sporazum glede poglobitve sodelovanja med Slovenijo in omenjeno organizacijo. Država si od tega obeta podporo prodoru gospodarstva na tuje.

16. marec 2023, STA

Han in Müller sta podpisala sporazum o sodelovanju med vlado in Unidom glede posebnih prispevkov v Sklad za industrijski razvoj, ki predvideva poglobitev sodelovanja Slovenije in Unida ter s tem slovenska podjetja podpira pri prodoru na tuje trge, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Slovenija z Unidom po pojasnilih ministrstva sodeluje že več 30 let, sporazum o sodelovanju pa je bil po 18 letih od zadnjega podpisa potreben prenove in nadgradnje. Na ministrstvu so spomnili, da je Slovenija po letu 2011 začela vzpostavljati poseben model, po katerem v projekte na ravni Unida poleg sredstev vključuje tudi slovenska podjetja, torej domače znanje in tako posredno omogoča mednarodno povezovanje podjetij. »Slovenija je velika zgodba o uspehu industrijskega razvoja in je vzor uspešne gospodarske preobrazbe,« je ob podpisu po navedbah ministrstva izpostavil Müller. Omenil je, da se slovensko znanje in izkušnje ter tehnološke zmogljivosti tudi zaradi sodelovanja v projektih Unida uporabljajo po vsem svetu v državah v razvoju.

Han je medtem po pojasnilih ministrstva zatrdil, da slovenska podpora izvajanju skupnih projektov tehničnega sodelovanja kaže na trdno zavezanost Slovenije doseganju vključujočega in trajnostnega industrijskega razvoja. Slovenija tako z izvajanjem projektov razvojnega sodelovanja po njegovih besedah naslavlja tudi globalne izzive, kot so podnebna kriza, energetska kriza, ohranjanje okolja in biološke raznolikosti flore in favne.

Republika Slovenija je od leta 2005 do konca leta 2022 za projekte Unida namenila nekaj več kot 7,3 milijona evrov razvojne pomoči, prednostne regije slovenskega delovanja pa so Zahodni Balkan, države evropskega sosedstva in podsaharska Afrika, so pojasnili na ministrstvu.

»Slovenija je trenutno med največjimi donatoricami na prebivalca v Unidu,« je ob tem ugotavljal Han in pojasnil, da trenutno Slovenija sodeluje na sedmih projektih v okviru organizacije. Po njegovih besedah je v pripravi tudi nekaj novih projektov, med vidnejšimi ali najbolj zahtevnimi so na ministrstvu izpostavili projekt avtomobilskega grozda na Zahodnem Balkanu, projekt upravljanja s pitno vodo v Gani ter upravljanje z odpadnimi vodami v Albaniji. Ob tem je opozoril, da projekti še niso potrjeni in zanje še ni zagotovljenih sredstev v proračunu.

Zaradi dolgoletne tradicije čebelarstva v Sloveniji ima lahko Slovenija po Hanovem mnenju eno od vodilnih vlog tudi pri ustanovitvi vozlišča za prenos znanj s področja čebelarstva na države osrednje Azije.