Socialni demokrati s partnerji predlagali Resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer

Socialni demokrati so danes pred sejo Odbora za evropske zadeve, ki je obravnavala Evropski zeleni dogovor, skupaj s sopodpisniki v zakonodajno proceduro vložili Resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Sloveniji.  

»Čas je, da si odvežemo prevezo z oči in se soočimo z dejstvi, ki jih ne moremo in ne smemo spregledati. Živimo v času hitrih in ekstremnih podnebnih sprememb. Človeštvo vse bolj občuti globalno segrevanje: dviguje se gladina morja, talijo se ledeniki, priča smo goram odpadkov, ki nas dušijo, zrak, ki ga dihamo mi in naši otroci je vse bolj onesnažen, povečujejo se emisije toplogrednih plinov, nenehno se soočamo s poplavami, sušami in katastrofami, ki so posledica slabega ravnanja z našim planetom in vsako leto nepovratno izumre na tisoče rastlinskih in živalskih vrst«, pravijo pri Socialnih demokratih v pričakovanju, da bo Državni zbor v najkrajšem možnem času postavil jasne smernice, ki bodo pristojne institucije in Vlado RS zavezale k odločnemu ukrepanju za preprečevanje podnebnih sprememb ter prilagajanje na njihove posledice.

»Podnebna kriza je največja grožnja sedanjim in prihodnjim generacijam,” je ob današnji vložitvi Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Sloveniji poudaril poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec, sicer prvopodpisani pod resolucijo. Skupaj s predstavniki drugih sodelujočih poslanskih skupin je na novinarski konferenci predstavil poglavitne cilje strateškega dokumenta. Med drugim je izpostavil, da podnebne spremembe v prvi vrsti niso politična agenda, temveč znanstveno in dokazano dejstvo, s katerim se sooča vsa globalna skupnost. »Pravzaprav ni preveč, če rečemo, da gre pri tem za življenje in smrt, ko vemo, da kar tretjini živalskih vrst grozi izumrtje, priča pa smo tudi vse bolj vidnim in katastrofičnim posledicam vremenskih pojavov in nasploh vsega, kar vsakodnevno na vseh ravneh našega življenja že občutimo zaradi podnebnih sprememb na področjih migracij, varnosti, gospodarstva…«.

Socialna pravičnost pa mora biti po besedah Nemca tisti temelj, iz katerega lahko politika ukrepa zoper podnebne spremembe, če želi slediti načelu solidarnosti, pravičnosti in trajnostnega razvoja, kar poslanec vidi kot ključno zapoved pri implementaciji ukrepov resolucije in ostalih strateških dokumentov s področja soočanja s podnebno krizo.  Med poglavitnimi cilji, ki jih zasleduje resolucija, je izpostavil preprečitev globalnega segrevanja preko 1,5 °C, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, tako da do leta 2030 Slovenija doseže zmanjšanje emisij za vsaj 55% glede na leto 1990 in najkasneje do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost, sonaravno upravljanje in varovanje habitatov ter izvajanje ukrepov za izhod iz izrednih podnebnih in okoljskih razmer na socialno pravičen način v skladu z načeli podnebne pravičnosti.

»Socialni demokrati imamo jasno agendo – zelena politika je postala in ostaja naša prva prioriteta«, je bil jasen Nemec. Spomnil je, da so Socialni demokrati že ob lanskem obisku Fransa Timmermansa nanj podali pobudo za sprejem in zavezo k zeleni politiki na ravni celotne Evropske unije. »Ta zaveza te dni v celotnem Evropskem prostoru postaja agenda številka 1, za kar smo lahko upravičeno ponosni tudi Socialni demokrati, skupaj s svojo širšo Evropsko družino«, je povedal.

Sočasno z novinarsko konferenco je na Odboru državnega zbora za zadeve EU potekala razprava o Evropskem zelenem dogovoru, ukrepih za njegovo uresničevanje, pa tudi skepsah, ki jih moramo po mnenju Nemca nasloviti pravočasno, da se lahko izognemo morebitnim pastem.

Na seji odbora sta poleg Nemca sodelovala še poslanec Jani Prednik in Marko Koprivc, poslanka Meira Hot ter poslanka in poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Socialnih demokratov Tanja Fajon in Milan Brglez. Slednji je izpostavil, da nas optimizem ob Zelenem dogovoru ne sme uspavati v trdni nameri, da stroške razmer in ukrepov, ki jih bo terjal dogovor, porazdelimo pravično in solidarno. »Prav Francija je primer, ko smo imeli moč videti kaj se zgodi ob nepravični delitvi bremen, zato bo potreben še dodaten finančni napor, da znotraj obstoječega finančnega okvira tudi Slovenija povzame aktivno vlogo ter ne sprejema nižjih standardov  od predlaganih«, je bil jasen evropski poslanec. Ko je govora o denarju in sredstvih za realizacijo Zelenega dogovora je poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon izpostavila dejstvo, da Evropska unija na leto »izgubi« kar milijardo v davčnih oazah, kar pomeni 2000 evrov na državljana Unije. »Krizo morajo plačati tisti, ki so jo ustvarili«, je odločno povzela Fajonova, ki od odločevalcev pričakuje, da ti postavijo višje standarde ter načrte, ne samo kaj je treba narediti, temveč kdaj in s kakšnimi sredstvi.

»Potrebujemo modern in ambiciozen načrt, ki bo vključeval vse vidike problema, tudi tiste, ki so morda za koga moteči, a Socialni demokrati se tem problemom ne bomo izogibali, dejstvo je, da ima lahko Zelena politika brez dodatnih sit in premišljenosti ukrepov tudi svoje negativne plati, med njimi energetsko revščino«, je dodala Fajonova.

S premišljenostjo ukrepov, ki ne bodo na škodo in v strošek ljudi, se je strinjala tudi poslanka Meira Hot, ki je med drugim izpostavila pomen socialne pravičnosti, brez odpustkov za onesnaževalce  – veliko industrijo in korporacije.

»Denar, zbran iz naslova emisij CO2 je treba v prvi vrsti nameniti sanaciji degradiranih območij ter v naložbe v cenovno sprejemljivo in čisto energijo, ki bo dostopna tudi vsem, ne glede na socialni položaj«, je bila jasna poslanka, ki je prepričana, da je Zeleni dogovor lahko močan toliko, kolikor ga lahko uresničujejo tudi najšibkejši v Evropski uniji.

Socialni demokrati so sicer upravičeno ponosni na sprejem Zelenega dogovora, ki je plod trdnih pogajanj, ne nazadnje pa je bil tudi pogoj za podporo evropskih socialistov novi Evropski komisiji. Dogovor prinaša koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo, njegov ključni del pa predstavlja mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki se jo naj  doseže z upoštevanjem načel podnebne pravičnosti.