Socialni demokrati z zakonom za 10.000 javnih najemnih stanovanj
Na posvetu Tanje Fajon o stanovanjski politiki SD napovedal predlog posebnega zakona o gradnji javnih najemnih stanovanj, ki bo uveljavil proračunski vir za gradnjo 10.000 stanovanj do leta 2030, omogočil državno poroštvo za dolgoročna posojila za gradnjo javnih najemnih stanovanj z ročnostjo do 50 let in uredil možnosti in spodbude stanovanjskim zadrugam.
7. april 2021
Evropska poslanka Tanja Fajon je na uvodu posveta poudarila, da Slovenija že od osamosvojitve dalje nima stanovanjske politike, kar se odraža v neurejenem nepremičninskem trgu, visokih cenah in pomanjkanju najemnih stanovanj. Mladi ljudje pri nas dolgo ostajajo pod streho staršev, po drugi strani pa starejši živijo v prevelikih stanovanjih, ki jih težko vzdržujejo. Viri za financiranje gradnje najemnih stanovanj so omejeni. Ekonomska kriza zaradi korona virusa pa to stanje samo še slabša.
Sašo Rink, direktor stanovanjskega sklada MOL, je na digitalni okrogli mizi povedal, da je bil nacionalni program, sprejet leta 2015, že ob sprejetju deležen opozoril, »da brez finančne podstati ne bo realiziran in to se že kaže, saj so vsi roki zamujeni. Naj povem, da državni proračun za 2021 predvideva 10,4 milijard odhodkov, za stanovanjsko dejavnost pa le 3,8 milijona evrov. To je statistično zanemarljiva postavka. Že v Ljubljani vložimo v to politiko bistveno več. V nekem deležu nam bo pomagala možnost zadolževanja, na dolgi rok pa je stanje nevzdržno. Primanjkljaj je predvsem pri najemnih stanovanjih in bivalnih enotah za urgentno reševanje hudih stanovanjskih stisk.«
Njegove besed podkrepijo številke, ki so žalostne: ljubljanski stanovanjski sklad ima v lasti 4275 najemnih stanovanj, za 300 stanovanjskih enot pa so na razpisu prejeli 3337 prošenj. Glede na razpise primanjkuje 4000 stanovanjskih enot, a veliko ljudi se na razpise niti ne prijavi zaradi premajhne ponudbe. Za bivalne enote 448 v čakalni vrsti 267 prosilcev. Posamezniki, ti so v večini, čakajo nanje 4 leta in več.
Tanja Fajon,
predsednica SD in evropska poslanka SD/S&D
Sašo Rink,
direktor stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana
Primož Brvar, vodja strankine skupine za stanovanjsko politiko in direktor javnega stanovanjskega sklada Nepremičnine Celje, je povedal, da stanovanjski skladi celo zmanjšujejo svoj fond zaradi podvrednotenja najemnin in zaradi odsotnosti stanovanjske politike. »Nedvomno imamo pomanjkanje novih stanovanj, imamo pa tudi nezasedene nepremičnine ali prevelike nepremičnine, ki se težko vzdržujejo. Obstoječi stanovanjski zakon, ki bo v obravnavi, pozdravljam, seveda pa ne rešuje vseh problemov, temveč zgolj blaži situacijo.« Primož Brvar je vodil pripravo osnutka zakona, namenjenega gradnji javnih najemnih stanovanj, katerega cilj je 10.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030: »Pripravili smo osnutek o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, da vzpostavimo sistemski vir s kombinacijo nepovratnih in povratnih sredstev ter omogočimo bolj dolgoročno zadolževanje stanovanjskih skladov za izgradnjo stanovanj.«
V nekaterih evropskih državah so zadostno ponudbo najemnih stanovanj zagotovili s pomočjo stanovanjskih zadrug, ki so bile deležne načrtnih podpor države. Zadruga je poseben tip organizacije, v kateri se povezujejo člani za doseganje istega cilja – rešitve stanovanjskega problema. Odlikuje jih prostovoljno in odprto članstvo, demokratično člansko upravljanje, člani pa za pridobitev stanovanja v lasti stanovanjske zadruge participirajo s svojimi sredstvi (t.i. samoudeležba) od 10 do 20 odstotkov. »V sodelovanju z javnimi akterji, običajno je to mesto, se poišče zemljišče, kjer zadruga zgradi stavbo, običajno 20 do 40 stanovanj. Ker je udeleženih več ljudi, se stroški bivanja pocenijo. Zemljišča so drag vir, zato je pomembno sodelovanje z javnim akterjem. Najemnina takih stanovanja je stabilna, zemljišče ostane v lasti mesta, stanovanja v lasti zadruge. Gre torej za mešanico med lastništvom in najemništvom,« je pojasnila Maša Hawlina iz Zadrugatorja, ki je za prvi tovrsten projekt v pogovorih s stanovanjskim skladom. Poudarila je, da taka stanovanja niso namenjena zgolj mladim, temveč so medgeneracijska. »Omogočajo večjo kakovost gibanja in spodbujajo solidarnostne mehanizme, skrb za skupnost. S takim načinom življenja lahko obogatimo življenje.«
Primož Brvar,
vodja skupine SD za stanovanjsko politiko in
direktor javnega stanovanjskega sklada Nepremičnine Celje
Maša Hawlina,
Stanovanjska zadruga Zadrugator
V Sloveniji stanovanjskih zadrug še ni. V Zadrugatorju se zgledujejo po tujini, na primer po Barceloni, kjer je pred dvema letoma zaživela prva stanovanjska zadruga, zaradi dobre prakse pa se vsako leto ponujajo zemljišča za razvoj zadružništva. Primož Brvar je pri tem omenil, da v pripravljenem osnutku zakona rešujejo tudi ključni izziv stanovanjskih zadrug, v katerih vidi velik potencial za reševanje stanovanjskih stisk. Zakon spodbuja gradnjo preko stanovanjskih zadrug, omogoča stavbno pravico na javnih zemljiščih in jim zagotavlja poroštva za dolgoročno financiranje gradnje.
»A brez sistemske podpore ne gre. Stanovanjska kriza je posledica 30-letnega prepuščanja stanovanjske politike trgu,« je pogovor zaključila poslanka Tanja Fajon. »Socialni demokrati bomo predlagali zakon, ki bo uveljavil proračunski vir za gradnjo 10.000 stanovanj do leta 2030, omogočil državno poroštvo za dolgoročna posojila za gradnjo javnih najemnih stanovanj z ročnostjo do 50 let in uredil možnosti in spodbude stanovanjskim zadrugam. Predlog zakona je pripravljen. Še v aprilu bomo zakon predstavili javnosti in ga vložili v Državni zbor.«
Povej svetu!
Preberi še:
Komisija za nadzor javnih financ sprejela sklep SD, da Vlada RTVSLO zagotovi potrebno financiranje za izvajanje javne službe
Slovenija s takšno politiko ne krepi svoje odpornosti, ampak bistveno povečuje svojo ranljivost
