Primož Brvar, vodja strankine skupine za stanovanjsko politiko in direktor javnega stanovanjskega sklada Nepremičnine Celje, je povedal, da stanovanjski skladi celo zmanjšujejo svoj fond zaradi podvrednotenja najemnin in zaradi odsotnosti stanovanjske politike. »Nedvomno imamo pomanjkanje novih stanovanj, imamo pa tudi nezasedene nepremičnine ali prevelike nepremičnine, ki se težko vzdržujejo. Obstoječi stanovanjski zakon, ki bo v obravnavi, pozdravljam, seveda pa ne rešuje vseh problemov, temveč zgolj blaži situacijo.« Primož Brvar je vodil pripravo osnutka zakona, namenjenega gradnji javnih najemnih stanovanj, katerega cilj je 10.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030: »Pripravili smo osnutek o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, da vzpostavimo sistemski vir s kombinacijo nepovratnih in povratnih sredstev ter omogočimo bolj dolgoročno zadolževanje stanovanjskih skladov za izgradnjo stanovanj.«

V nekaterih evropskih državah so zadostno ponudbo najemnih stanovanj zagotovili s pomočjo stanovanjskih zadrug, ki so bile deležne načrtnih podpor države. Zadruga je poseben tip organizacije, v kateri se povezujejo člani za doseganje istega cilja – rešitve stanovanjskega problema. Odlikuje jih prostovoljno in odprto članstvo, demokratično člansko upravljanje, člani pa za pridobitev stanovanja v lasti stanovanjske zadruge participirajo s svojimi sredstvi (t.i. samoudeležba) od 10 do 20 odstotkov. »V sodelovanju z javnimi akterji, običajno je to mesto, se poišče zemljišče, kjer zadruga zgradi stavbo, običajno 20 do 40 stanovanj. Ker je udeleženih več ljudi, se stroški bivanja pocenijo. Zemljišča so drag vir, zato je pomembno sodelovanje z javnim akterjem. Najemnina takih stanovanja je stabilna, zemljišče ostane v lasti mesta, stanovanja v lasti zadruge. Gre torej za mešanico med lastništvom in najemništvom,« je pojasnila Maša Hawlina iz Zadrugatorja, ki je za prvi tovrsten projekt v pogovorih s stanovanjskim skladom. Poudarila je, da taka stanovanja niso namenjena zgolj mladim, temveč so medgeneracijska. »Omogočajo večjo kakovost gibanja in spodbujajo solidarnostne mehanizme, skrb za skupnost. S takim načinom življenja lahko obogatimo življenje.«