Socialni demokrati so v obrazložitvi zahteve za sklic nujne seje odbora opozorili, da je problematika slabega duševnega zdravja v Sloveniji že mnogo let potisnjena v ozadje, na kar opozarjajo tudi v Mladem forumu SD. Oboji se zato upravičeno sprašujejo, zakaj (sploh) v času epidemije Covid-19 pristojni ne namenjajo dovolj pozornosti “epidemiji” duševnih stisk otrok in mladostnikov.

Strokovnjaki se strinjajo, da je duševno zdravje sestavni del zdravja vsakega posameznika, in da so delitve med duševnim in telesnim zgolj teoretske, oba pa sta med seboj močno povezana. Kljub temu v državi že več let prioritiziramo telesno zdravje, medtem ko duševno zdravje načrtno zanemarjamo, so poudarili. »Zaostritev in poglabljanje te diskrepance je najbolj očitno ravno ob pojavu epidemije Covid-19. Med tem, ko je po svetu za virusom umrlo tri milijone ljudi, danes zaradi duševnih stisk in slabega duševnega zdravja, kot posledica zaprtja družbe, po podatkih Združenih narodov in Svetovnega ekonomskega foruma, trpi vsak sedmi zemljan. To je ena milijarda ljudi,« so opozorili.

Nadalje so Socialni demokrati primerjali razmerje med umrlimi za virusom Covid in tistimi, ki trpijo za eno od oblik duševnih motenj. »Ugotovimo, da je na enega umrlega za virusom, zbolelo več kot 200 ljudi zaradi različnih oblik duševnih motenj, poleg že obstoječih duševnih bolnikov, ki v statistiko niso bili zajeti. V zadnjih dveh letih se je število ljudi z duševnimi težavami v razvitih državah povečalo kar za štirikrat, medtem ko podatkov o duševnem zdravju v državah tretjega sveta niti ne beležijo,« so opozorili.

Ob tem so poudarili, da so otroci in mladostniki najbolj ranljiva skupina prebivalstva glede duševnega zdravja. »Polovica duševnih motenj se pri njih razvije že pred 14. letom starosti in večina že do 25. leta starosti. Kljub temu Slovenija svojim mladostnikom in otrokom zagotavlja le najosnovnejšo oskrbo. Država bi morala narediti mnogo več, na področju preventive in zmanjševanja dejavnikov tveganja, ter samega varovanja duševnega zdravja otrok in mladih,« so bili jasni in izpostavili oceno Svetovne zdravstvene organizacije ocenjuje, ki pravi, da se za vsak evro, ki bi bil namenjen varovanju duševnega zdravja mladih, državi povrne kot štirikratnik skozi višjo produktivnost, zmanjšanje stroškov kasnejše obravnave, kakovostnejše in daljše življenje njenih prebivalcev. »Naložba v dobro duševno zdravje mladih je torej ena izmed najbolj donosnih naložb, ki jih lahko izvaja država,« so tako prepričani.

V luči navedenega so opozorili tudi na projekcije Svetovne zdravstvene organizacije, ki kažejo, da bomo v naslednjih desetletjih samo za zdravljenje depresivnih motenj namenili največji delež zdravstvenih izdatkov, ki pa bi jih, ob pravočasni in pravilni preventivi in varovanju duševnega zdravja, še zlasti pri otrocih in mladostnikih, lahko močno znižali.

Socialni demokrati so opozorili tudi na trende, ki jih je NIJZ zabeležil pred epidemijo:

– Na primarni ravni (zdravstveni dom, osebni zdravnik) se je med letoma 2008-2015 obravnava zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečala za 25 %, največ obravnav med mladostniki, starimi od 15 do 19 let, pri njih med težavami izstopajo stres, depresija in anksioznost, pri otrocih pa vedenjske motnje. Na sekundarni ravni (psihiatrija, klinična psihologija) se je v obdobju 2008-2015 obravnava zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečala za 71 %.
– Poraba zdravil za zdravljenje duševnih motenj se je v navedem obdobju povečala za 48 %, največ za 73 % med mladostniki v starostnem obdobju od 15 do 19 let. Največji porast porabe zdravil je zabeležen na področju antidepresivov (43%) in psihostimulantov (88%) v starostni skupini 15-19 let. Velik del porasta obiskov specialistov in povečane porabe zdravil pred epidemijo je mogoče pripisati boljši dostopnosti, prepoznavanju in diagnosticiranju. Epidemija pa je stanje močno poslabšala.

»Vlada je z ukrepi za zajezitev epidemije v zadnjem letu močno povečala dejavnike tveganja za razvoj duševnih bolezni. Z neutemeljenimi odločitvami, kot je zaprtje šol, ki dokazano bistveno ne pripomorejo k zajezitvi širjenja virusa, je mlade odrezala od prijateljskih stikov in najosnovnejših aktivnosti potrebnih za normalen razvoj,« so zaključili.