Novi Zakon o Kobilarni Lipica ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. To pomeni, da v praksi omogoča še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici.

Kot je na današnji seji DZ pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, zakon prinaša predvsem nov model upravljanja, ki še vedno deli samo dejavnost na skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, kar financira državni proračun, ter trženje kulturnih in naravnih vrednot, kar pa bo Kobilarna Lipica opravljala v svojim imenom in za svoj račun. Družba Kobilarna Lipica bo zasnovana nepridobitno. Ker bo tržne prihodke ustvarjala s premoženjem države, bo morala državi letno plačevati nadomestilo v višini vsaj treh odstotkov tržnih prihodkov.

»Nov model se delno odmika od koncepta javne službe, kar bo omogočilo, da bomo imeli gospodarsko družbo, ki pa ima določen nepridobiten značaj, hkrati bo omogočilo neposredno vlaganje države, recimo v obnovo spomeniško zaščitenega hotela Klub in hkrati bo omogočalo, da se dodatno nagradijo zlasti strokovni delavci, ki jih lahko drugače Lipica tudi izgubi,« je dejal Židan.

V Poslanski skupini SD so izpostavili Kobilarno Lipica kot enega najpomembnejših in mednarodno poznanih slovenskih kulturnih spomenikov. Slabost obstoječega modela je bila predvsem v tem, da državi kot lastniku ne omogoča vlaganj v turistično in drugo infrastrukturo, kar pa je nujno za razvoj tržne dejavnosti, so ocenili v SD. Nova ureditev bo po besedah poslanke Bojane Muršič omogočala državna vlaganja v infrastrukturo, kot tudi ustrezno vključitev vseh deležnikov v upravljanje.