Stanovanje mora biti pravica, ne problem
Socialni demokrati so pripravili zakon, ki predstavlja največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej. V obdobju od 2023 do 2029 želijo za gradnjo javnih najemnih stanovanj nameniti 1.300.000.000 € javnih sredstev v obliki nepovratnih in povratnih sredstev ter državnih poroštev, da Slovenija pridobi novih 10.000 javnih najemnih stanovanj.
3. september 2021
»Stanovanje mora biti pravica, ne problem,« je poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Namen je tudi spodbuditi razpravo o tem, kako zagotoviti vsem stanovanja po dostopnih cenah. »Tu imam v mislih predvsem mlade, pa tudi starejše generacije srednjega razreda. Stanovanj, ki bi bila ljudem dosegljiva, ni dovolj, cene so visoke, zato država mora reagirati. Zakon je pripravljen na predpostavki, da v povprečju najemnina za novo 65 m2 veliko stanovanje v Ljubljani ne presega 350 evrov na mesec. Predvidevamo pa izgradnjo stanovanj po vsej Sloveniji, ne samo v Ljubljani,« je še dejala Tanja Fajon.
Poslanec Socialnih demokratov in prvopodpisani predlagatelj zakona mag. Marko Koprivc je izpostavil, da je zadnjih 30 let stanovanjski trg v celoti prepuščen trgu, kar se je pokazalo kot resna težava. Naloga države je, da zagotavlja stanovanjsko pravico vsem, je poudaril Marko Koprivc in dodal: »Če ima država denar za vojsko, v katero vlagamo milijone, potem je treba zagotoviti tudi denar za javna najemna stanovanja. Verjamem, da bo tudi trenutna oblast spoznala, da mora to biti ena od prioritet te države.«
V Sloveniji primanjkuje vsaj 10.000 stanovanj, kar kažejo podatki lokalnih skupnosti, stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij, je opozoril Primož Brvar, strokovnjak za stanovanjsko politiko in vodja delovne skupine za pripravo tega zakona. Stanovanjska zakonodaja je bila do sedaj celovito prenovljena 2 krat, manjši popravki, četudi so bili dobrodošli, pa niso omogočili gradnje javnih najemnih stanovanj. »Ko govorimo o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ne govorimo samo o novogradnji, ampak tudi o nakupih in prenovah praznih stanovanj, kar je tudi trajnostno in okoljsko naravnano,« je povedal.
Finančna konstrukcija investicije bi bila po besedah Brvarja naslednja: okoli 40 odstotkov posojila Stanovanjskega sklada RS (SSRS), od 5 do 10 odstotkov nepovratnih sredstev in 20 odstotkov posojila SID banke, preostalo pa bi bila lastna sredstva investitorja oz. sredstva, ki bi jih dobil iz drugih virov. Zakon predvideva tudi možnost podelitve stavbne pravice.
»Mladi smo največje žrtve 30 letne neučinkovite stanovanjske politike. Če želimo, da se mladi sploh odločajo za družine, da se odselijo od staršev, potem moramo nemudoma sprejeti ta zakon. Mladi smo v fazi, ko ne bomo več prosili, ampak bomo morali zahtevati od katere koli vlade, ki bo na oblasti, da se to implementira,« je dejal Luka Goršek, predsednik Mladega foruma SD, ki bo v podporo zakonu pripravil kampanjo in zbiral podpise za podporo temu zakonu.