»Le z medsebojnim sodelovanjem bomo lahko kot narodi in kot mednarodna skupnost zagotovili odgovornost za storjene grozljive zločine, pravico žrtvam in preprečili ali vsaj zmanjšali tveganje nadaljnjega nasilja in grozodejstev,« je poudarila ministrica v nagovoru. Izpostavila je, da je obveznost vseh držav, da na nacionalni ravni preganjajo mednarodna hudodelstva. Šestnajst držav članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, že vodi preiskave v zvezi s tovrstnimi kaznivimi dejanji v Ukrajini. V EU so tako že primeri dobrih praks boja proti nekaznovanosti, ki so lahko koristne tudi za druge regije.

Udeležence je nagovoril tudi evropski komisar Reynders. Izpostavil je, da ne smemo tolerirati nekaznovanosti za mednarodne zločine, ki ogroža stabilnost svetovnega pravnega reda in vodi v krog nasilja in trpljenja. Izrazil je prepričanje, da bo s skupnimi prizadevanji mogoče doseči prihodnost, kjer bo nekaznovanost stvar preteklosti.

Ministrica se je ob robu dogodka sestala tudi s predsednikom Eurojusta Hamranom, s katerim sta osrednjo pozornost namenila vlogi Eurojusta pri podpori državam članicam EU za učinkovit pregon vojnih zločinov.