Andreja Poje

Socialni demokrati smo se v soboto, 19. novembra, zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani na 5. seji Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij«, kjer smo skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Na Konferenci so uvodoma sodelovali tudi strokovnjaki s področja pokojninskih sistemov in predstavniki mladih, starejših in sindikatov, ki so predstavili predloge in stališča do demografskega sklada.

Socialni demokrati smo utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti. Zaskrbljeni smo zaradi demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo.

Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, želimo na konferenci stranke sprejeti deklaracijo za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Demografski rezervni sklad želimo oblikovati na temeljih strokovnega in medgeneracijskega dialoga, pri čemer prisegamo na spoštovanje temeljnih socialdemokratskih vrednot kot sta pravičnost in solidarnost.

Kot je na Konferenci povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan si Socialni demokrati želimo oblikovanje širokega družbenega soglasja o vzpostavitvi Demografskega rezervnega sklada. “Zato koalicijske partnerje pozivamo k izpolnitvi koalicijskih zavez, da bo vlada lahko vložila predlog zakona o Demografskem rezervnem skladu najkasneje do konca letošnjega leta,” je pozval Židan.

“Uresničevanje strankarskega programa in izpolnjevanje koalicijskih dogovorov je za Socialne demokrate osnovno načelo odgovornega vladanja, ob tem pa si na vsak način prizadevamo, da Slovenija ostane socialna država v kateri je poskrbljeno za varno dočakanje starosti prihodnjih generacij,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, da bo lahko samo na ta način Slovenija država blagostanja, ki je sposobna odgovoriti na izzive turbulentnega obdobja v katerem živimo.

Ideja o nujnosti vzpostavitve Demografskega rezervnega sklada izhaja iz dejstva, da prihaja do vse večjega prepada med upokojeno in delovno aktivno populacijo, kar pa je značilno za praktično vse razvite države. V naslednjih desetletjih se bo hitro povečeval delež starejših, ki bodo prehajali v upokojitev. Generacije, ki sledijo in sredstva, ki jih vplačujejo iz svojih zavarovanj, so zato posledično manjša od predvidenih potreb.

Demografski rezervni sklad je namenjen zagotavljanju dodatnih sredstev dokladnemu sistemu pokojninskega zavarovanja v obdobju, ko bo razkorak med prihodki ter odhodki pokojninske blagajne najvišji. Kritično je predvsem obdobje med leti 2030 in 2060, ko bo številčno razmerje med upokojeno in delovno aktivno populacijo najbolj nagnjeno v korist upokojencev. Socialni demokrati si želimo predvsem to, da Slovenija v to obdobje vstopi pripravljena.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so po obsežni razpravi sprejeli predlog Deklaracije za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga bo skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi današnjimi dobrimi predlogi iz razprave. Deklaracija naj bo temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada in za iskanje širokega družbenega soglasja o njegovi vzpostavitvi.

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.

V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.

Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.

Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”

Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.

Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.