Javne predstavitve osnutka Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin se je udeležilo več kot 70 predstavnikov stanovskih in nevladnih organizacij, interesnih združenj, znanstvenih in strokovnih institucij, podjetij ter poslanki Državnega zbora. Razprava je ponovno pokazala, da ima zainteresirana javnost jasno oblikovana stališča do pridelave gensko spremenjenih rastlin. Kljub delu strokovne javnosti, ki podpira pridelavo tovrstnih rastlin, v veliki večini prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati. Ta se namreč ne sklada z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva, ki svojo konkurenčnost gradi na kakovosti in višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov ter ohranjeni naravi in biodiverziteti. Prav tako je treba upoštevati razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva samo, če se v konvencionalnem kmetijstvu ne goji gensko spremenjenih rastlin.

Smer razvoja slovenskega kmetijstva brez gojenja gensko spremenjenih rastlin je začrtana v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2011 in v kateri je predvidena prepoved gojenja GSO.

V javni razpravi, ki je potekala od 29. aprila do 29. maja, pa je ministrstvo za kmetijstvo prejelo 106 pisnih odzivov na osnutek zakona. V 96 primerih je bila izražena podpora, nasprotovanje predlogu je bilo izraženo v enem primeru, v preostalih primerih pa so bile predlagane dopolnitve osnutka zakona. Ti se v večini primerov nanašajo na sestavo in naloge komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, okrepitev področja kontrole gensko spremenjenih rastlin in določitev uradnega laboratorija za analize ter ustreznejšo uporabo imena za gensko spremenjene rastline. Ministrstvo bo predloge proučilo in nanje podalo stališča.

Ministrstvo za kmetijstvo je osnutek zakona pripravilo na podlagi evropske direktive Direktiva (EU)2015/412 EP in ES z dne 11.3.2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju., ki je bila sprejeta marca letos, veljati pa je začela 2. aprila. Ta državam članicam omogoča, da na svojem ozemlju prepovedo ali omejijo gojenje GS rastlin, in sicer na podlagi drugih argumentov, kot so znanstveni, ki jih presoja Evropska agencija za varno hrano in s katerimi EU že sedaj ščiti zdravje ljudi in živali ter preprečuje morebitne negativne vplive gensko spremenjenih rastlin na okolje.

Osnutek zakona predvideva možne ukrepe za omejevanje ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pogoje in postopke za njihovo sprejetje in odpravo ter vloge deležnikov, ki bodo pri teh postopkih sodelovali. Osnutek zakona predvideva presojo o omejitvi ali prepovedi gojenja v Sloveniji ločeno za vsako posamezno gensko spremenjeno rastlino posebej, ki bo v prihodnje dobila dovoljenje za pridelavo v EU. Hkrati pa osnutek zakona vključuje tudi zahtevo za takojšnjo geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za gojenje tistih gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje za pridelavo v EU ali pa so v postopku njegove pridobitve.

V EU trenutno goji gensko spremenjeno koruzo pet držav članic: Španija, Portugalska, Češka Slovaška in Romunija, devet držav pa je gojenje tovrstnih rastlin na svojem ozemlju omejilo ali prepovedalo: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija. V EU je trenutno dovoljeno gojiti le eno gensko spremenjeno rastlino, in sicer koruzo MON810. V postopku odobritve pa je še osem gensko spremenjenih rastlin za gojenje, šest sort koruze, ena sladka koruza in ena soja. Te gensko spremenjene sorte so odporne na določene vrste herbicidov ali/in insektov.