ukrepi MDDSZ

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila ukrepe s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so začeli veljati z novim letom. Leto 2018 prinaša tudi več novosti na področju družine. Otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki ga je varčevalni zakon (ZUJF) iz leta 2012 ukinil, bo znova izplačan. Tako varčevanja pri otroških dodatkih ne bo več. V letu 2018 je predvidena tudi višja denarna socialna pomoč za eno osebo. Po predlogu novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bo vlada že letos januarja pripravila za sprejetje v državnem zboru še v tem mandatu, bi se zvišala na 331 evrov, kar je 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj.

Ministrstvo je v tem obdobju lani predstavilo in dalo v javno razpravo reorganizacijo Centrov za socialno delo. V letu 2017 smo dosegli soglasje tako stroke kot tudi politike in s sprejetjem Uredbe na vladi, zagotovili vse pravne podlage za začetek reorganizacije tudi v praksi. Spremembe Zakona o socialnem varstvu so uzakonile novo organizacijsko strukturo, drugi del reorganizacije – socialna aktivacija se v praksi že izvaja, z novelo ZUPJS, ki so jo 12. decembra 2017 soglasno podprli v Državnem zboru in predstavlja tretji steber projekta reorganizacije, pa smo uzakonili oziroma dali pravno podlago za informativni izračun.

Zaradi odprave varčevalnih ukrepov bodo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičeni tudi otroci, katerih družine se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred (64 do 99 odstotkov neto mesečnega dohodka na družinskega člana). Letos bodo tako otroški dodatek prejemale tudi družine, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 1.020 evrov neto. Otroški dodatek bo tako s spremembo zakona po novem prejemalo približno 300.000 otrok.

Na MDDSZ pod vodstvom Anje Kopač Mrak so pripravili tudi spremembo zakona, ki ponovno uvaja pomoč ob rojstvu otroka kot univerzalno pravico, kar pomeni, da bodo do nje upravičeni starši novorojenčkov ne glede na materialni položaj družine, prejeli pa bodo 280 evrov. Predlog zakona je bil že sprejet na vladi in je bil poslan v obravnavo v državni zbor. V letu 2018 bo prav tako več plačanih dni očetovskega dopusta, očetje bodo imeli namreč na voljo 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

S 1. januarjem 2018 se pričnejo uporabljati določbe Družinskega zakonika, ki urejajo postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze in ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Istega dne pa prične veljati tudi nov Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Bodočim zakoncem se z novimi določbami daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza se, glede na želje bodočih zakoncev, tako lahko po novem sklene samo pred matičarjem. Pri sklenitvi zakonske zveze sta lahko tako kot do sedaj prisotni priči, če bodoča zakonca tako želita. Lahko pa se odločita za sklenitev zakonske zveze tudi brez prisotnosti prič.

V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo tudi v letu 2018 pomembna prioriteta mladi, starejši ter dolgotrajno brezposelni. V letu 2018 bo za programe aktivne politike zaposlovanja na voljo 81,8 milijonov evrov. Od tega iz proračuna Republike Slovenije 35,2 milijonov, iz Evropskega socialniega sklada (ESS) pa okvirno 46,6 milijonov evrov. Večina APZ programov iz leta 2017 se nadaljuje tudi v letu 2018, nekaj programov pa bo letos tudi novih. V okviru ukrepov na trgu dela sta predvidena dva nova Javna razpisa, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, in sicer Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leto 2018-2019 in Javni razpis za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni.

Z 21. januarjem 2018 se bodo začele uporabljati določbe novele Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da je na trgu dela že pomanjkanje delovne sile uvajamo nekatere ukrepe za še hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila.

S 1. januarjem 2018 se je pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Gre za pomemben zakon, ki prinaša spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. Z njim prenašamo v nacionalni pravni red evropske direktive s področja napotitve delavcev. Z zakonom se tudi odzivamo na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, napotenih na delo s strani slovenskih delodajalcev, preprečujemo tudi napotovanja delavcev na delo s strani t. i. slamnatih podjetij ter podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.

Po več letih so letos vsi upokojenci prejeli letni dodatek v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov.

V letu 2018 je, poleg redne uskladitve pokojnin po ZPIZ-2, predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer v mesecu aprilu za 1,1 odstotka. S prvim januarjem pričnejo veljati tudi določbe najnovejše novele ZPIZ-2, ki spreminjajo ureditev pokojninske dobe brez dokupa. Skladno z sprejetim zakonom se upokojitvena starost v letu 2018 nekoliko dviguje.

Več dodatnih informacij o novostih, ki začnejo veljati v letu 2018, si lahko preberete na spodnji povezavi:

Novosti MDDSZ od 01-01-2018

Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.

Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.

V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.

Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.

Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.

Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.