vpis pravice do pitne vode v ustavo

Današnji razpravni dan oziroma čas, ki ga bomo namenili predlogu za vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije, bo zagotovo bolj umirjen in spravljiv. Pa ne zato, ker bi se od danes naprej imeli bolj radi, ampak zato, ker se vsi zavedamo pomembnosti dostopa prebivalcev do pitne vode, na način, da država oziroma lokalna skupnost to področje ureja na neprofiten način. In kar je morda še pomembneje, pri vprašanju dostopanja in uporabe pitne vode se posameznika postavlja na prvo mesto.

Pravica do pitne vode bo v ustavi tako opredeljena kot ena temeljnih človekovih pravic, kar pomeni, da bo tudi zaščitena na najvišji, torej ustavni ravni. To je pomembno še posebej iz razloga, ker se nam dostop do kvalitetne pitne vode često zdi samoumevno stanje in zato pogostokrat ravnamo z vodo razsipno in neodgovorno. In vendar se zavest o trajnostni rabi virov spreminja. Morda tudi zato, ker smo vedno pogosteje soočeni z različnimi naravnimi nesrečami, ko mnoga gospodinjstva čez noč ostanejo brez pitne vode in je zato treba izvajati ukrepe, s katerimi se preprečujejo nevarnosti za zdravje ljudi in živali z uživanjem oporečne vode.

Na ta naravni vir, brez katerega ni življenja, moramo še posebej paziti. In vedno bolj se potrjuje, da je ravno zdaj pravi čas posebne skrbi in pozornosti za vodne vire, ko še ne živimo v njenem pomanjkanju. In to kljub temu, da tehnologija razsoljevanja vode omogoča, da se ta tehnološko pripravljena voda uporablja tudi v gospodinjstvu. Tehnološko obdelana voda zagotovo ni primerljiva z vodo, katero imamo v tem trenutku na voljo v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti dostopa do pitne vode se iz leta v leta krepi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To potrjujejo tudi podpisi pod Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Morda bo današnja odločitev Državnega zbora spodbudila še kakšno državo ali morda celo več njih, da se odločijo za podoben korak. Predlog ustavnega zakona, katerega danes obravnavamo, se od vloženega predloga razlikuje. Vendar to ni razlog, da bi mu nasprotovali. Nasprotno, ustavni zakon v celoti sledi temeljni ideji in rešitvam, vsebovanim v prvotno vloženem predlogu, pri čemer sta ga njegova ustavna opredelitev in tudi umestitev v posebnem členu pomembno nadgradili.

Za Socialne demokrate je pomembno, da bo v Ustavi RS izrecno opredeljeno, da so vodni viri javno dobro, kar pomeni da morajo biti dostopni vsakomur. Da bo raba vodnih virov prednostno in trajnostno namenjena oskrbi prebivalstva. Pri čemer je za upravljanje z vodnimi viri odgovorna država, vodooskrbo prebivalcev pa zagotavlja preko lokalnih samoupravnih skupnosti na neposreden in neprofiten način.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da bomo danes naredili šele prvi korak, saj je v ustavnem zakonu je tudi zaveza, da se v osemnajstih mesecih po vpisu te pravice v Ustavo zakonodaja, ki ureja področje voda ustrezno dopolni in uskladi z Ustavo. Brez nadaljnjega, pred nami je še veliko dela, da zaščitimo ključno surovino prihodnosti, morda celo temeljni gradnik novega globalnega ravnovesja. Socialni demokrati bomo ta predlog odloka podprli, ob tem pa naj se zahvalim vsem, ki so, smo in ste prispevali k pripravi tega dokumenta.

Jan Škoberne

poslanec Socialnih demokratov

Poslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.

Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:

“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).

Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.

S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.

Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.

Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!

Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.

Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.

To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.

Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.

Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”

Matjaž Nemec
poslanec SD